Kapadokija

Kapadokija je pravljična dežela. Definitivni vrhunec potovanja po Turčiji, že mnogo let nazaj. Skale in monoliti čudovitih barv in oblik – tako nenavadni, tako posebni, tako drugačni – da se vprašaš – kako je lahko to ustvarila narava? Po drugi strani pa – to je lahko ustvarila samo narava. Ljudje smo čisto preveč omejeni , ujeti v lastne vzorce in ustvarjalnost ljudi je velikokrat samo čiščenje teh notranjih vzorcev. To opazujem tako pogosto pri svojem delu, ko ljudje – kljub dobri veri in želji za ravnovesjem – zgradijo in ustvarijo samo tisto, kar je njihov notranji odsev, na žalost vse prevečkrat odsev notranjih neravnovesij, blokad in stisk.
Narava pa se na to ne ozira in njena ustvarjalnost je popolna, dovršena, dih jemajoča, pomirjujoča, prvinska in lepa. Ustvarjalnost narave je za mene največja popolnost in lepota v najbolj čisti obliki. Ko bomo ljudje dojeli in sprejeli, da smo samo majhen del narave, ki nas ne potrebuje – a mi tako zelo potrebujemo njo, se bo počasi začelo ustvarjati ravnovesje v svetu in v nas samih.
Do takrat pa – opazujmo, se čudimo in predvsem bodimo hvaležni, da smo del te lepote in del narave.
Fotografije Kapadokije objavljene tukaj so slabše kvalitete. So skenirane – ker takrat še nismo uporabljali digitalnih fotoaparatov, temveč smo fotografirali na film ali diapozitive. Upam pa, da kljub temu pričarajo magičnost palčkove dežele – Kapadokije.