Ciper: logistika potovanja in praktični potovalni nasveti

Kar nekaj vas je spraševalo o logistiki našega potepanja po Cipru in tule smo za vas pripravili nekaj osnovnih informacij. Ciper smo raziskali po dolgem in po čez, seveda z najetim avtomobilom. Raziskovali smo ga teden dni, kar je bilo za to otoško državico ravno prav, obdobje prvomajskih počitnic, oziroma obdobje pred ali po sezoni pa je za obisk Cipra najboljše.

Pot, ki smo jo prevozili v tednu dni je bila sledeča:

Ciper je država in otok v Sredozemlju, ki je bil do 1960 angleška kolonija, leta 1974 pa je severni del okupirala Turčija. Od takrat razmejitveno mejo nadzoruje OZN, otok pa defacto sestavljata dve precej različni državi: severni del so Turki poimenovali Turška republika severni Ciper, vendar je nihče razen Turčije ne priznava. V južnem delu živijo Grki in to je tisti Ciper, ki je v EU-ju in ga večina pozna, tudi po nastopih na različnih mednarodnih prireditvah.

Naše potovanje je obsegalo tako njegov južni, kot tudi severni del in povsod smo se počutili popolnoma varno.

Letališča

Južni del Cipra ima dve letališči, ki se nahajata v mestih Larnaca in Paphos. Mi smo leteli z Ryanairom iz Bergama v Paphos, za povratno letalsko karto pa smo odšteli 50 EUR na osebo. Če vključimo cestnine in bencin do Bergama ter parkirišče za teden dni, je bil skupni znesek na osebo 95 eur (karta + pot do izhodišča), kar je še vedno zelo ugodno.
Na severni del Cipra pa se leti le preko Turčije, kar letalsko karto kar precej podraži. Marsikatere agencije prodajajo aranžmaje na severnem Cipru in tudi v tem primeru ni direktnega leta, temveč gre vse preko Turčije.

Naš nasvet je, da spremljate akcije Rvanaira in ostalih nizkocenovcev, ki vozijo na grški del, z najetim avtom pa se lahko brez težav zapeljete tudi na njegov sever.

Meja med južnim (grškim) delom in severnim (turškim) delom

Kopensko mejo med južnim in severnim delom se lahko prečka na sedmih mejnih prehodih: Limnitis/Yesilirmak, Astromeritis/Zodeia, treh v Nikoziji: Ayios Dometios/Metehan; palača Ledra (samo za pešce) in Ledra/Lokmaci (samo za pešce), ter na vzhodu Pergamos/Pyla in Ayios Nicolaos/Strovilia.
Prehod meje je potekal hitro in popolnoma brez težav, vsi uradniki pa so bili izredno dostopni in prijazni.

Rentacar in dokumenti

Večina mednarodnih agencij formalno ne dovoli vožnje z avtom v severni del, kar piše v drobnem tisku splošnih pogojev. Mi smo avto rezervirali preko nekega lokalnega posrednika, vendar smo ga zaradi slabega stanja zavrnili in razdrli pogodbo. Šli smo v letališko stavbo in avto najeli pri agenciji Petsas (https://www.petsas.com.cy/en/) po malenkost višji ceni. Osebje je bilo profesionalno in zaupanja vredno, avto pa nov, zato jih priporočam. Sklenjeno zavarovanje velja le za južni del, za severni del pa je potrebno skleniti novo. To je zelo enostavno, saj je na meji posebna hišica, kjer se plača zavarovalna polica 20 EUR za tri dni, potrebno je le pokazati pogodbo o najemu avta. To zavarovanje krije škodo proti tretjim osebam, ne pa na lastnem avtu (kasko). Ker tudi zavarovalna polica iz južnega dela ne krije škode na avtu, ki je bila povzročena na severnem delu, je priporočljivo dodatno kasko zavarovanje pri npr. www.icarhireinsurance.com.

Vožnja na južnem in severnem delu je po levi strani. Cena bencin na jugu je 1,3 EUR, na severu pa le 0,8. Za južni del zadostuje slovensko vozniško dovoljenje, za severni pa je menda potrebno mednarodno, vendar nismo opazili, da bi to kontrolirali. Viza za Ciper ni potrebna, za vstop v južni del zadostuje osebna izkaznica, za severni pa je potreben potni list. Potni list je za severni del zahtevan v primeru, če potujete tja preko Turčije. Če pa na severni del vstopate iz južnega dela, preko kopenske meje – je dovolj osebna izkaznica.

Denar in stroški

Ciper ni najcenejša destinacija za potovanje, posebej njegov južni del ne. A z malo iznajdljivosti je potovanje po njem lahko tudi cenovno ugodno. To se nanaša predvsem na ceno prehrane in nočitve, tisto kar je najlepše na Cipru – narava, pa je tako ali tako »zastonj«. Cene v južnem delu Cipra so višje od slovenskih in če želite privarčevati, si najemite apartma s kuhinjo, kjer si lahko sami pripravite kakšen obrok. Cena povprečnega obroka za eno osebo je cca 10 eur brez pijače, kar ni najcenejše, a tudi pretirano drago ne (po našem mnenju). Mi smo uživali v kulinariki, v povprečju pa smo za obrok za 4 osebe odšteli med 40-50 eur (brez pijače). Na severnem delu Cipra pa so cene vsaj še enkrat nižje, kar je super.
Na južnem delu imajo evre, na severnem turške lire, vendar povsod na severu lahko plačuješ tudi v evrih (a je včasih gostilniški menjalni tečaj ne najbolj ugoden za nas turiste).

Vreme

Ciper leži južno od Turčije na višini Tunizije, kar pomeni, da ima vroče podnebje. Ne predstavljamo si potovati na Ciper poleti – zaradi vročine in zaradi gužve. A za pomladno in jesensko raziskovanje je Ciper super. Temperature so se ob našem obisku gibale med 25 in 30 stopinjami, razen v gorati notranjosti, kjer so se spustile na okoli 20 stopinj. Morje je bilo hladno, a ne premrzlo, da v njem ne bi mogel uživati dlje časa. Vsekakor pa priporočamo Ciper obiskati izven glavne turistične sezone.

Naše doživljanje Cipra

Nas je Ciper pozitivno presenetil in zelo smo veseli, da smo se odločili za njegovo raziskovanje. Nekaj njegovih kotičkov nas je dobesedno navdušilo in o njih bom še pisala. Ciper ponuja ogromno: soteske, pohodne poti, gradove, nore razglede, slana jezera, flaminge, arheološke in zgodovinske znamenitosti, turkizne zalive, morske jame in ne nazadnje – dobro hrano. Če bi se mogli odločiti, nam je bil bolj všeč južni, grški del Cipra, a tudi sever je vreden raziskovanja. Nenavadno je tudi, da je Ciper presenetljivo čist, sploh njegov južni del, kar nas je pozitivno presenetilo.