Ohrid – Beograd
Na našem balkanskem road tripu dve leti nazaj smo se na poti iz Grčije ustavili v Makedoniji in Srbiji. Točneje v Ohridu in Beogradu. Prvi nas je razočaral, drugi navdušil. Mislili pa smo, da nas bo prvi navdušil in drugi razočaral. Ha, včasih življenje ubere svoje tirnice in naša pričakovanja postavi na glavo.
Zakaj nas je Makedonija tako odbila. Pravzaprav ne vem točno. Po vsej verjetnosti ji delam krivico in na njo gledam skozi svojo prizmo občutkov in vzorcev, pričakovanj. Morda smo od Ohrida pričakovali preveč. Morda smo videli že preveč čudovitih jezer in nas je Ohridsko pustilo ravnodušno.
Tisto kar je mene odbilo, so bili pravzaprav ljudje. Tisti, s katerimi smo v Ohridu prišli v stik. Njihov odnos me je zelo odbil. Vem, za vsem tem se skriva boj za preživetje, nizek življenjski standard, želja po zaslužku – ki ga severni sosedje prinašamo. A nekaj v tej deželi mi preprosto ni odzvenelo, ni zavibriralo prav, se ni usedlo v srce.
In potem pridemo v Beograd. Skeptični. Utrujeni. Lačni. Brez pozitivnih pričakovanj. V iskanju parkirišča v njegovem središču pa naletimo na ljudi, ki so nam takoj -brez vprašanj in pričakovanj – ponudili pomoč, nas usmerili, bili pripravljeni plačati parkirnino….
Beograd nam je bil všeč, njegov utrip, energija, življenje. Vem, ni vse rožnato in ne bi si želela živeti v njem, bi pa se z veseljem vrnila na kakšen podaljšan vikend :-)
Izkušnja doživetja Ohrida in Beograda je potrdila tisto, kar že vem in je za vse popotnike tako pomembno: spusti pričakovanja, samo živi življenje, ki teče mimo tebe in skozi tebe 🙂