Oman in UAE – logistika potovanja in praktični potovalni nasveti

O Omanu in UAE še nekaj logistike in tehnikalij.

Ena od možnosti direktnega leta iz bližnjih letališč v Oman je z Omanair iz Milana, vendar so cene kart kar visoke. Zato priporočamo kombinacijo z Dubajem, saj so karte iz Zagreba (Flydubai) ali iz Budimpešte (Wizzair) ponavadi cenejše. Nam jo je uspelo dobiti za 210€ iz Budimpešte.

V Dubaju sta dve letališči. Wizzair pristane na manjšem Dubai World Center (DWC), kjer smo imeli rezerviran avto in vnaprej dogovorjeno zavarovanje za Oman. To je nujno, saj drugače ni možen prehod čez mejo. Od vseh rentacar agencij na tem letališču to zavarovanje omogoči le Dollar! Za izposojo skoraj novega Nissan sunny smo na Rentalcars.com dali le 150€ za en teden, za omansko zavarovanje (vnaprejšnji dogovor preko emaila) pa smo dodali 82€. Če imate veliko časa in si želite raziskovati različne predele omanskega visokogorja, razmislite o terencu. Del visokogorja in Jebel Shams (veliki kanjon arabskega sveta) je dostopen z navadnim avtomobilom, za Bilad Sayt in Jebal Akhdar pa je nujen terenec.

Mi smo šli iz Dubaja najprej v Abu Dhabi pogledat najlepšo mošejo in nato čez mejo v Al Ainu. Tam sta dva mejna prehoda, priporočamo krajšo pot preko južnega prehoda. Za izstop iz Združenih arabskih emiratov je potrebno plačati takso (30€ za štiričlansko družino) in sicer s kartico, nočejo gotovine. Tudi za plačilo vstopne vize za Oman (46€ za družino) je obvezna kartica.

Ena možnost je tudi z avtobusom iz Dubaja v Muškat in izposoja avta v Omanu. V tem primeru ni potrebno dvojno zavarovanje, za potovanje po Emiratih pa se je potrebno znajti z javnim prevozom.

V Dubaju je promet precej gost in po šestpasovnici je boj še hujši kot na slovenskih (samo) dvopasovnicah. V Omanu pa so vozniki drugačni, saj vozijo umirjeno po omejitvah 120km/h. Mogoče zaradi radarjev vsakih par kilometrov ali pa karakterja. Po prvih stikih z domačini verjamem v drugo.

Bencin v Emiratih in Omanu stane le kakih 40 evrskih centov za liter! Hoteli pa niso poceni. V Dubaju smo spali za 85€ (triple room z zajtrkom v Moscow hotel), v Abu Dhabiju pa za 55€ brez zajtrka v Premier Inn. Oman je malo cenejši, saj smo dali za triple room brez zajtrka od 45€ dalje, edino v Muškatu nam ni uspelo priti pod 85€ (z zajtrkom v Nizwa Mutrah hotel). Na recepciji smo uspeli le malo znižati ceno objavljeno na Bookingu.

Na srečo je v Omanu veliko Pakistancev in Indijcev in zato tudi restavracij s poceni in zelo okusno hrano. V navadnih trgovinah pa smo poleg vode kupovali sadje in slan jogurt, ki v vročini zelo prija.

Obisk Burj Khalifa v Dubaju je drag, vnaprejšnji nakup vstopnic za točno določeno uro pa ni le cenejši ampak zaradi omejitve št. obiskovalcev večinoma tudi nujen. Ogled predstave z vodometi je zastonj, ogled množice luksuznih trgovin pa odvisen od posameznika (-ce).

Tudi vstop v mošejo v Abu Dhabiju je zastonj, celo voden ogled je brezplačen! Vsekakor ga priporočamo, saj poleg razlage omogoča tudi ogled dela mošeje, ki je za samostojne obiskovalce zaprt. Voden ogled se začne vsako polno uro, na vhodu pa si lahko izposodite primerno oblačilo. Pri tem je potreben osebni dokument, ki ne sme biti potni list.

V Omanu so turistične znamenitosti zastonj ali zelo poceni (npr. Unescov Bahla fort pribl. 3€ za celo družino). Dovoljeno je tudi divje kampiranje, vendar smo zaradi vročine (konec aprila 38 stopinj v senci, nikjer sence!) in peščenega viharja ob sipinah z veseljem koristili klimo v hotelih.

V Emiratih se vse plačuje s karticami, v Omanu pa je v kakšni restavraciji potrebna gotovina. Dobi se jo na bankomatih (provizija 2,25€) ali v menjalnicah (nizka provizija). Menjalnic in bankomatov je v Dubaju veliko, prav tako v Omanu v mestih, v hribih pač ne.

Turisti se v wadijih ali v morju v Omanu kopajo v običajnih kopalkah, lokalni moški se kopajo oblečeni, žensk pa sploh ni videti. V Dubaju pa smo videli na isti plaži turistke v bikinkah in žensko v burki, ki se je v morju igrala z otroci. Brisače se rabi samo za preoblačenje, saj se v suhi vročini telo v trenutku posuši.

Pri planiranju potovanja je potrebno upoštevati, da so mošeje v petkih zaprte, ogled soukov (tržnic) pa je najbolj primeren zgodaj zjutraj. V Nizwi se znameniti goat market dogaja v petek zjutraj, v Muškatu pa je bil Mutrah souk v soboto zjutraj zaprt.

Pred potovanjem smo slišali kar nekaj pomislekov glede varnosti v “muslimanskih terorističnih državah”. Že v Dubaju in Abu Dhabiju smo imeli občutek varnosti, ampak v Omanu bi pa upali pustiti denarnico in otroka kjerkoli, nič se ne bi zgodilo.

Za navigacijo smo uporabljali Here na telefonu, ki je bil v Dubaju kar nujen. Za povezavo v internet pa smo uporabljali omansko SIM kartico. V Omanu sta dva mobilna operaterja: Omantel in Ooredo, ki je pri domačinih bolj priljubljen. SIM kartico se dobi v prodajalni Omantela ali Ooreda ali pa v običajnih tehničnih trgovinicah. Cena je dobrih 10€ za 10 dni z 1G prometa, kar je za naše potrebe povsem zadoščalo. Pomembno pa je, da prodajalec ob nakupu kartice v telefon vpiše APN (podatki, ki so nujni za povezavo v internet). Pokritost z mobilnim signalom je v Emiratih in Omanu zelo dobra.

V Emiratih in Omanu je elektrika 230V tako kot pri nas, vtičnica pa je anglešča (tip G), zato je za naše naprave potreben adapter.

Pred potovanjem so nas opozarjali, da je z avtom izposojenim v Emiratih zelo težko priti čez mejo v Oman in naj gremo raje z avtobusom. To lahko zanikamo, saj s tem ni bilo nobenih težav. Uporaba istega avta v obeh državah pa nam je zelo poenostavila potovanje.