Najlepši otočki naših potepanj

Pogrešamo potovanja. No, mogoče otroka manj, a midva s Petrom jih pogrešava. Zelo. Vem, da so potovanja en velik luksuz in da se brez njih da čisto fajn živeti. Da niso samoumevna in nujna za preživetje. Da marsikdo niti pomisliti ne more, da bi si sploh lahko privoščil potovanja. In vem tudi, da če je vse, kar nas ta trenutek muči samo to, da pogrešamo potovanja, potem smo lahko prekleto srečni. Vsega tega se zavedam, a vem tudi, da jih pogrešam. Tako pač je.
Tisto, kar ta trenutek najbolj pogrešam je pravzaprav en vroč, morski odklop. Bela mivka, turkizne lagune, pisan podvodni svet, palme, kokosi, sveže sadje in odmik. Samoizolacija po naše
In če že ne moremo potovati, lahko obujamo spomine. In sanjamo ter načrtujemo naslednje poti. Tule je seznam najlepših otočkov naših potepanj. Za nas obujanje spominov, za vas pa morda ideja kam odpotovati, ko se meje ponovno odprejo in bo zopet možno potovati. Ker tudi ta trenutek bo prišel, zagotovo. Ne vem sicer kdaj, vem pa, da bo.

Kateri so bili najlepši otočki naših potovanj:

1. Francoska Polinezija: Maupiti in sosednji otočki Huahine, Moorea ter Bora Bora

Če sem kje doživela raj na Zemlji, je bilo to na odmaknjenem otočku Francoske Polinezije, na Maupitiju. Zakaj je Maupiti tako poseben? Zagotovo so na prvem mestu njegove naravne lepote. Sanjska turkizna laguna, ki obkroža vulkanski otok. Njen čudoviti podvodni svet, kjer se nam je izpolnila ena od dolgoletnih želja – plavanje z mantami v njihovem naravnem okolju. Da o številnih skatih, ki so nam bili na koncu že tako domači kot običajne ribice, sploh ne govorimo. Idilični koralni otočki (motuji), ki obkrožajo laguno. Razgled za milijon dolarjev, iz vrha gore Teurafaatiu, do katerega pa smo se pošteno namučili in fejst prešvicali. Bujna tropska vegetacija z rožami vseh barv in tropskim sadjem, ki raste ob lokalni cesti. Ampak v resnici niso samo naravne lepote tiste, ki so se nas tako dotaknile. Mislim, da je to eden najbolj pristnih otočkov v celotni Francoski Polineziji. Na njem ni hotelov in resortov, ni luksuznega turizma, kot na sosednji Bora Bori. Tako so se odločili in izglasovali domačini, ki želijo obdržati svoj preprost in zagotovo srečen, miren način življenja ter ohraniti lepoto otoka čim bolj nedotaknjeno. Ki te pričakajo v mini pristanišču ob tvojem prihodu (ker druge možnosti prevoza tako ali tako ni) in ti za dobrodošlico podarijo ogrlico iz svežega cvetja. Ob odhodu pa ogrlico iz školjk, za spomin. Na Maupitiju je zgolj nekaj preprostih lokalnih penzionov. V vsakem primeru jih je potrebno rezervirati vnaprej, dovolj zgodaj. Pravzaprav praktično živiš pri domačinih in za kratek čas postaneš vsaj malo del njihove družine. Ob večerih, zajtrkih in večerjah sediš skupaj za eno mizo, s par ostalimi popotniki in vezi se spletejo. Naravno. To je bil otoček, kjer nismo dobili ključa preproste sobe, ker ga pač nismo potrebovali. Brez klime, pa se sploh nismo sekirali. S pitno vodo in s tem brez kupovanja številnih plastičnih steklenic. Raj na Zemlji, v vseh pogledih.

Poleg Maupitija sta se nas najbolj dotaknila še popolnoma neturistični Huahine in sanjska Moorea. Seveda je tudi Bora Bora čudovita v svojih naravnih lepotah. Njena laguna in podvodni svet je zagotovo eden najlepših na svetu, barve morja pa v čisto vseh možni odtenkih modre, kar si jih lahko zamisliš. Malo nas je edino zmotil vpliv luksuznega turizma, čeprav smo se ga izognili v velikem loku.
Potovanje na Francosko Polinezijo ni najcenejše. A če ste med tistimi, ki si to lahko privoščite, potem je zagotovo vredno dolge poti in malo več privarčevanega denarja.

2. Maldivi: Fihalhohi

Maldivi so bili malo bolj luksuzni zaključek našega 3 tedenskega low budget potepanja po Šri Lanki leta 2013. Če je sedaj že precej običajno potovati na Maldive in spati izven dražjih resortov na otočkih, kjer živijo tudi domačini, pa takrat temu še ni bilo tako. Priznam, da se tudi jaz želim vrniti na te res rajske otočke in jih raziskati na samostojen način izven luksuznih resortov. A mi hkrati ni niti najmanj žal za čudovito izkušnjo na majhnem otočku Fihalhohi, kjer se nahaja en sam resort, obkrožen s čudovito vegetacijo, turkiznim morjem in rajskimi plažami, na katerih ni bilo skoraj nikogar.
Na Šri lanko in Maldive smo potovali konec avgusta/začetek septembra in se s tem izognili top sezoni. Kljub deževnemu obdobju težav z vremenom nismo imeli, cene pa so bile seveda precej nižje. Na otočku Fihalhohi smo bili nastanjeni 6 dni in to je bilo za nas dovolj. Seveda nismo izbrali vodnih bungalovov, temveč nastanitev v hiškah na otočku. Nismo pristaši resortov in zelo malokrat jih obiščemo. A tu smo resnično uživali. V naravi, vegetaciji, okolici, morju in koralnemu grebenu, ki je obkrožal otok ter tudi v miru in tišini, saj smo ostale turiste srečevali praktično samo pri zajtrku, kosilu ali večerji. Hrana je bila izvrstna in ja, Fihalhohi lahko toplo priporočimo vsem, ki si želijo izkusiti Maldive brez obiska lokalnih otokov. Vse ima svoje prednosti in tudi slabosti in upam, da nam bo dano v prihodnosti raziskati še lokalni utrip Maldivov.

3. Maldivi: rajska lokalna otočka Thoddoo in Ukulhas

Sedem let po prvem obisku Maldivov, smo se jih odločili raziskati še enkrat. Tokrat izven resortov. Obiskali smo otočka Thoddoo in Ukulhas. In se zaljubili. Predvsem v otoček Thoddoo, pa tudi Ukulhas ne zaostaja veliko za njegovimi lepotami.

Thoddoo je naseljeni lokalni otoček Maldivov, del Alif Alif atola velik približno 2×1 km, kar je po maldivskih standardih kar veliko. Nahaja se 67 km zahodno od glavnega mesta Male, kar pomeni uro vožnje s zelo hitrim čolnom ali 3 ure z lokalnim trajektom. Pri domačinih je znan po sadju ter plantažah sadja in zelenjave, ki ju tu pridelajo res veliko, saj imajo vode v izobilju. Otoček nima avtomobilov ali asfaltiranih cest, po njem se lahko sprehajaš ali pa ga raziskuješ s sposojenimi pisanimi razpadajočimi kolesi, domačini pa uporabljajo tudi motorje. Vse je preprosto, zrelaksirano, umirjeno. Tisto kar je na otočku najlepše, pa sta seveda dve sanjski bikini plaži ter okoliški sandbanki, s čisto turkizno barvo vode, belo mivko in veliko sence ob njej, kjer domačini prodajajo lokalno sadje in prigrizke. In vrhunski podvodni svet. Rajsko. Ljubezen na prvi pogled in eden najlepših otočkov naših potepanj, kamor bi se z veseljem nekoč vrnili.

Tudi drugi lokalni otoček, ki smo ga obiskali, Ukulhas, ne zaostaja veliko za lepotami Thoddooja. Za odtenek bolj turističen, za odtenek dražji in za odtenek manj ljub, pa vseeno čudovit. Čudovita bikini plaža, izjemen sandbank v bližini in najboljši odklop v senci dreves, kot iz Avatarja. Noro lepo.

4. Sejšeli: La Digue in Praslin

La Digue ali Praslin? Težko se odločim, kateri od teh dveh sejšelskih otokov nam je ljubši in lepši. Če pa bi se že morala odločiti, bi bil to La Digue. A seveda bi s tem naredila krivico čudovitemu Praslinu, ki ima za nas najlepši plaži na Sejšelih, Anse Lazio ter Anse Georgette. Tudi je tudi Vallee de Mai in sosednji otoček Curieuse, na katerem se lahko družimo z endemično vrsto želv velikank.

A La Digue je vseeno nekaj posebnega. Znan je po tem, da na njem ni avtomobilov, ter da vsi domačini in predvsem popotniki otoček raziskujemo s kolesi. Pa ni samo vožnja s kolesi sama po sebi tista vau, ampak je to vožnja s kolesi v bujnem, cvetočem tropskem botaničnem raju, dobesedno. Vse je zeleno, cvetoče, divje, rastoče. Od rož, dreves, do tropskega sadja na vsakem koraku. Turisti so, seveda, a jih zopet ni preveč, saj večina njih ostane na največjem otoku Mahe. Ta lepota ima seveda svojo ceno. La Digue je resnično najlepši od sejšelskih otokov, pa tudi najdražji. Noro fotogeničen, s čudovitim vzdušjem in pravi zeleni, bujni tropski raj.

5. Filipini: Apo island

Apo island je bil naša zadnja morska destinacija na Filipinih, pred poletom nazaj v Manilo in odhodom na gorati sever Filipinov. Kaj je tako posebnega na miniaturnem otočku brez cest, avtomobilov ali tuk tukov, z zelo omejeno količino elektrike, kopalnico brez pip in z Wcji, ki jih splakuješ na roke, da smo se še isti dan odločili, da podaljšamo naše bivanje na njem?
Apo ima pristnost, ki smo jo pred tem na Boholu pogrešali. Umirjenost, ki se te dotakne nekje v globini. Majhnost, ki te prisili da si tu in sedaj in ne z mislimi na vseh možnih mestih prihajajočega raziskovanja novega kraja. Domačine, ki tam živijo v miru in povezanosti. In predvsem še zelo neokrnjeno in zaščiteno naravo – predvsem morski svet, ki otoček obkroža. Koralni grebeni ob njem in na desetine (najbrž stotine) želv, ki se “pasejo” v plitvinah ob obali – so dih jemajoči in definitivno eden izmed vrhuncev našega potovanja po Filipinih. Apo island se nas je vse močno dotaknil in ne bomo ga pozabili.

6. Indonezija: Sulawesi, Bolilanga in otočje Togian

Bila je ljubezen na prvi pogled. Že ko sva prvič brala o tem manj poznanem indonezijskem otoku sva se zaljubila in začela načrtovati najino potovanje. To je bilo daljnega leta 2002, še pred otroci. Sulawesi je otok nenavadno zanimive oblike severno od Bornea in zapomnila si ga bova po več stvareh. Po njegovi pristnosti, po prvinski, še neokrnjeni naravi, po skritih kotičkih, ki jih turizem še ni odkril, po prijaznih in gostoljubnih domačinih, po džungli in aktivnih vulkanih na severu, rajskem otočju Togian na sredini, prvinskemu ljudstvu morskih ciganov ter po pravljični deželi Tana Toraja na jugu.
Najini starši in družina si bodo najino prvo potovanje v Indonezijo zapomnili po žal – težkih trenutkih. Pred prihodom na Sulawesi smo se namreč ustavili tudi na Baliju in noč pred poletom na sever Sulawesija preživeli v Kuti, turističnem mestu na Baliju. To je bila noč terorističnega napada, v katerem je bilo ogromno domačinov in turistov mrtvih. Na srečo mi o tem nismo vedeli nič, smo se pa zelo zgodaj zjutraj odpravili dalje na Sulawesi in direktno k domačinom, v predel džungle na severu, kjer seveda ni bilo nikakršne možnosti kontakta z zunanjim svetom. Dobro za nas – težje v tistem trenutku za domače. Slišali smo se šele po več dneh. Takrat jih nisem razumela, sedaj imam tudi sama otroke in jih. Z prihodom otrok se vse spremeni. In srčno si želim, da mi nikoli ne bi bilo potrebno v strahu čakati na telefonski klic. Sulawesi je tako ostal v spominu vseh. Na potovanju po njem preprosto ne moreš ostati ravnodušen. Bilo je pravo pustolovsko potovanje in doživljanje prvinske narave in življenja z domačini, z njihovo preprostostjo in prvobitnostjo. In če vmes vključiš še teden dni preživet na mini otočku Bolilanga sredi rajskega otočja Togian, je potovanje preprosto popolno.

7. Mehika: Isla Holbox

Isla Holbox je otoček na severu polotoka Jukatan in je pravi biser v vse preveč turistični mehiški rivieri. Od celine ga loči laguna, ki je dom številnih ptic, predvsem pelikanov in flamingov; celoten otoček je del naravnega rezervata. Isla Holbox obiskujejo predvsem backpackerji in tisti popotniki, ki si želijo odpočiti od turističnega džumbusa vzhodno mehiške obale. Marsikdo pa obišče Isla Holbox zaradi plavanja s kitovci (Whale sharki), ki je možno v naravnem okolju med junijem in avgustom.
Otoček nima avtomobilov, prepleten je s cestami iz bele mivke, raziskujemo ga lahko peš, s kolesi ali golf avtomobilčki. Na srečo do najlepših kotičkov otoka ne moremo in ne smemo niti s kolesom, samo peš ali s kajakom po vodi. Divje območje, kjer se v morje izliva reka je namreč zaščiteno in resnično prvinsko v svoji lepoti. V lagunah plavajo skati, obletavajo te ptice, pelikani, včasih tudi flamingi. Na tem majhnem, odmaknjenem delu Mehike se nam je vse poklopilo, našli smo mir, divjo naravo in ravno prav turizma za naš okus.

8. Dominikanska republika

Dominikanska republika je veliko, veliko več kot samo resorti, čeprav priznam, da tudi kakšen dan razvajanja v njih prav paše. Na njej resnično lahko najdemo na eni strani pravi karibski odklop, na drugi pa številne možnosti bolj aktivnega preživljanja prostega časa. Od njene zelene, gorate notranjosti, slapov, razgledov, pohodnih poti, adrenalinskih doživetij, cenotesov, pa vse do čudovitih plaž, palm vsepovsod in za piko na i opazovanje kitov grbavcev v zalivu Samana. V Dominikanski republiki greste lahko obiskati destilarne in degustacije ruma, si privoščite najboljše pinacolade v življenju, izvrstno sadje in morske dobrote, se naučite zvijati cigare, se spustite z ziplinom čez džunglo, opazujete veličasten svet kitov grbavcev, plešete ob karibskih ritmih, se sprehajate po kolonialnih mestecih in še več. Vsekakor otok vreden našega raziskovanja, poln naravnih lepot, zelen, bujen, s čudovitimi plažami in karibskim vzdušjem.

9. Brazilija: Ilha Grande

Ilha Grande dobesedno pomeni Veliki otok. Otoček je tropski raj brez cest in vozil približno 2 uri oddaljen od Rio de Janeira. Brazilija ni znana po najlepših plažah na svetu. No, kaj pomeni najlepša plaža je res stvar okusa. Hočem povedati da se v Brazilijo, po našem mnenju (ki ni nujno edino pravilno in se seveda lahko razlikuje od vašega), ne potuje zaradi turkiznih sanjskih tropskih plaž. Le te so za nas res veliko lepše v Aziji, Afriki, pa na Karibih in seveda v Oceaniji. A vseeno je južna Brazilija zagotovo tropski raj. Zelena je. Barvita je. Polna čudovite tropske vegetacije in okusnega sadja. In vzdušja, ki te zagotovo prebudi in očara. In zrelaksira po drugi strani. Ja, všeč nam je bilo, zelo. In všeč nam je bila tudi Ilha Grande, ki je ravno zaradi bujne vegetacije skupaj s slikovitim Paratyjem uvrščena na Unescov seznam svetovne, kulturne in naravne dediščine. Če boste kdaj potovali po teh koncih, bodite edino pozorni, da splanirate obisk Ilhe Grande med tednom in ne v času vikenda od petka do nedelje, ko se nanjo odpravijo tudi številni domačini za vikend odklop. Prav tako je boljše obisk Ilhe Grande načrtovati izven glavnih počitnic in praznikov. Na otoku ni cest, je »motor free zone«, kar je super. Prav tako ni bankomatov. Najlepše plaže niso dostopne peš ali s kolesom (le tega se pravzaprav sploh ne uporablja), temveč z ladjico na celodnevnem ali poldnevnem izletu. Nam je bilo tu čudovito in zagotovo obisk priporočamo vsem, ki se boste v prihodnosti potepali po teh koncih.

10. Grčija: Elafonisos in Lefkas

Ah, naša ljuba Grčija s številnimi čudovitimi otoki in otočki, ki smo jih že raziskali ali ki nas še pričakujejo. A če za trenutek pustimo malo večje grške otoke ob strani in pogledamo tiste manjše. Eden najlepših mini otočkov Grčije je zagotovo Elafonisos.
Elafonisos je otoček na skrajnem jugovzhodu Peloponeza. Majhen. Komaj kaj turističen, oziroma nam ravno prav. Biser. Ima eno mestece, en kamp in najbrž nekaj sob in apartmajev. Kamp je lociran na super mestu, ob najlepši plaži. S senco. Oddih na Elafonisosu je bil čudoviti zaključek raziskovanja Peloponeza. Elafonisosu pravijo tudi grški Maldivi. Morda res niso ravno Maldivi v pravem pomenu besede, a vseeno je odklop na njem poseben in čudovit. In pred mnogimi leti še popolnoma neturističen.

Poleg Elafonisosa pa nas je najbolj navdušil Lefkas in njegova dih jemajoča modrina zahodne obale. Lefkas smo raziskovali že trikrat, prvič pred 18 leti, ko je imel Lan zgolj pol leta in je bil turizem tu še v »povojih«. Takrat smo uživali na najlepših plažah Lefkasa skoraj popolnoma sami, brez množice turistov, kar je sedaj skoraj misija nemogoče. A z nekaj iznajdljivosti in ob res zgodnjem vstajanju lahko tudi najlepši, zahodni del Lefkasa še vedno doživimo malo drugače. Tu je čudovita Milos beach, katere izhodišče je Agios Nikitas. Tu je vasica Kalamitsi, ki je izhodišče za dostop do najlepših plaž Evrope: turkizne Avali beach, Kavalikefta in Megali Petra beach so en velik vau in na trenutke smo imeli občutek, kot da smo na Maldivih. Prelep je tudi znameniti Porto Katsiki in plaža Egremni. Lefkas in modrina njegove zahodne obale je čudovita. Vsekakor vredno obiska.

11. Tajska: Koh Lipe

Koh Lipe je otoček na skrajnem jugozahodu Tajske. Pravijo mu tudi tajski Maldivi. Če smo že raziskovali prave Maldive in se potepali po grških Maldivih, zakaj ne bi uživali še v tajskih? Roko na srce, pravi Maldivi so resnično precej lepši, a tudi Koh Lipe je čudovit. S pravimi Maldivi ga povezuje koralna barva morja, ki je res nekaj posebnega. Otok je del Tarutao nacionalnega parka in z bližnjimi otočki Adang arhipelaga predstavlja pravi mali podvodni raj. Mi smo na Koh Lipeju resnično uživali. Pa ne samo v plažah, temveč v kombinaciji izvrstne tajske hrane in tropskega sadja, poceni masaž, preprostega razvajanja in azijskega vzdušja. A seveda se ne smemo sprenevedati. Tajska je turistična in v glavni sezoni je popotnikov lahko res veliko. Kot sem že zapisala, morda bo corona kriza to spremenila, oziroma zagotovo bo. Del rešitve je lahko vedno tudi obisk bolj turističnih destinacij izven glavne sezone. In če nama s Petrom Tajska ni med najljubšimi popotniškimi destinacijami, pa sta jo otroka brez dvoma takoj uvrstila med top 5 najljubših dežel. Ne moreš jima zameriti, saj ponuja res veliko za relativno nizke stroške potovanja.

12. Belize: Geoff’s Caye in Caye Caulker

Belize Barrier Reef je del drugega največjega koralnega grebena na svetu (za avstralskim Great Barrier Reef- om), njegov najlepši del, ki je hkrati pod zaščito Unesca.
Poleg 300 metrov širokega in 40 kilometrov dolgega ekosistema številnih koralnih grebenov ob belizejski obali, pa vključuje tudi tri atole: Turneffe Atoll, Glover’s Reef Atoll in Lighthouse Reef Atoll. Zadnji je dom znamenite Great Blue Hole, modre luknje, ki privablja potapljače iz vseh koncev sveta, na žalost pa za snorkljanje ni najbolj primerna. Ob karibski obali Belizeja leži več majhnih ali malo večjih otočkov, ki so resnično kot iz pravljice. Mi smo se “parkirali” na backpackerskem Caye Caulkerju, ki je majhen otoček tik ob Barrier Reefu, katerega moto je: GO SLOW. Otoček brez cest, brez avtomobilov, samo ena uličica iz bele mivke, preproste pisane hišice in počasno karibsko vzdušje. Všeč nam je bilo, zelo.

Res pa je, da sam Caye Caulker nima lepih plaž. Mi smo le te našli na res mini koralnem otočku Geoff’s Caye. Otoček sam po sebi je čudovit, a naša izkušnja tu je bila žal grenko sladka. Sladka zato, ker je otoček res rajski, bela koralna mivka in voda prelepe barve, čista in resnično takšna, kot je na spodnjih fotografijah. Od koralnih plaž in morja si kaj lepšega resnično ne bi mogli želeti, pa smo precej izbirčni glede tega. Grenka pa zato, ker kljub prebiranju različnih tujih forumov in popotniških izkušenj, nikjer nismo zasledili, da se ob določenih dnevih v Belize Cityju ustavljajo križarke, katerih del gostov se odloči za obisk tega mini otočka. Oziroma nam to sploh ni prišlo na misel, bilo je naivno, čisto izven našega konteksta doživljanja potovanj. In tako smo del dneva uživali v miru in lepotah otoka, druge del pa žal v družbi gostov iz križarke. Ah ja, lepote in učne ure potovanj 🙂 .

13. Filipini: Palawan

Palawan ni majhen otoček, a je zagotovo eden lepših filipinskih otokov. Poleg mini Apo islanda must do ob obisku Filipinov. Na Palawanu smo preživeli 8 dni in obiskali dve lokaciji. Lokalen, pristen in neturistični Port Barton je od letališča v Puerta Princesi 3 ure oddaljena vasica, ki jo turizem še ni posrkal vase in kjer sva s Petrom ugotovila, da bi z lahkoto preživela penzijo. Port Barton obkrožajo številni mini rajski otočki, ki jih lahko raziskujemo na island hoppingu.

Druga obiskana lokacija pa je kultni in bolj turistični El Nido. Arhipelag otočkov, ki obdaja El Nido je fantastičen in če ste tam, se je prav tako vredno odločiti vsaj za en island hopping. Obstajajo 4 klasične ture. Ker smo imeli island hoping po koralnih grebenih in belih plažah otočkov že v Port Bartonu, smo se tu odločili za turo A – skrite lagune. Bilo je prelepo. Dobro smo se spogajali za ceno in dobili private boat, ladjico, ki smo jo imeli samo zase. Na srečo smo po Filipinih potovali pred glavno turistično sezono in s tem to precej turistično lokacijo doživeli z manj ostalimi popotniki.

Poleg arhipelaga otočkov pa ima El Nido ogromno bolj ali manj skritih, lažje ali težje dostopnih plaž. Lažje dostopna, a manj lepa je Corong Corong beach in bližnja Las Cabanas. Tista, ki pa je nas najbolj očarala pa je odmaknjena in manj turistična Nacpan beach, na severu Palawana.

Če bi se še enkrat vrnila na Filipine, bi tu potovanje nadaljevala do Corona, rajskih odmaknjenih otočkov in lagun severno od Palawana. Vsekakor pa je za nas Palawan, poleg Apo islanda, najlepši morski del Filipinov in vreden obiska.

14. Hrvaška: Dugi otok in otočje Kornatov

Dugi otok je tih, odmaknjen, kar malo divji in čudovit. Njegov južni del je že del nacionalnega parka Kornati, ki sva ga prav tako obiskala in bilo je prelepo. Otok sva prevozila večkrat in vsakokrat uživala v čudovitih razgledih, ki so se odpirali. Ima nekaj čudovitih plaž, a je hkrati dovolj razgiban, da ponuja številne možnosti raziskovanja in aktivnega preživljanja dopusta, skupaj z oddihom ob morju, seveda. Ne ponuja množičnega turizma in obilice hotelov. Za nekoga, ki si želi zabave in veliko dogajanja, Dugi otok torej ni najboljša izbira. Za tiste, ki pa si želimo mir in povezanost z naravo, pa je to čudovit kotiček hrvaške obale. Skupaj s Kornati, ki so preprosto prelepi, je to uradno moj najljubši in najlepši del naše južne sosede.

15. Hrvaška: Korčula

Tako kot sta naju pred leti navdušila Dugi otok in otočje Kornatov, naju je tri leta zatem očarala Korčula. Hrvaška resda nima tropskih otočkov, ki so tako rajski, ima pa eno lepših obal na svetu z otočki, ki imajo svojo lepoto, čar in pravo morsko vzdušje. Korčula je šesti največji hrvaški južno dalmatinski otok. Turkizni zalivi, dalmatinske vasice, staro mestno jedro mesta Korčula, odlična vina in lokalna kulinarika so naju navdušili in z veseljem Korčulo uvrstiva med najlepše otočke naših raziskovanj.

16. Norveška: otočje Lofotov

Out of the box, oziroma otočki, ki nekako ne sodijo med zgoraj zapisane destinacije. Niso tropski, niso »vroči« in ne predstavljajo morskega odklopa. Ampak, ampak….So nekaj najlepšega, kar sva s Petrom doživela in videla v vsem najinem življenju. At least but nor last, bi lahko rekla. Lepota lofotskih otokov je nad vsemi superlativi, ki se jih lahko sploh spomnim. In ja, tudi ti otoki ponujajo kičaste plaže, z na žalost malo manj kičasto temperaturo morja ob njih. A se pogumni vseeno v toplih poletnih dneh odločajo za kopanje v njem (beri: Peter). Spet drugi pa samo uživamo v razgledih in fotografiji (beri: moja malenkost). Seveda pa plaže niso tisto, za kar pridemo na Lofote. Tu so veličastni razgledi in naravna kulisa ki te preprosto ne more pustiti ravnodušnega. Sploh če je le ta sedem dni obsijana s soncem. Ne glede na to, kako velik ljubitelj tropov in morskega sveta ste, če ste ljubitelj lepot narave, potem Lofotov preprosto ne smete izpustiti.

17. Portugalska: otočje Azorov

In tako kot so Lofoti najlepši dokaz, da so tudi netropski otoki lahko preprosto rajski, enako lahko rečemo za Azore. Vulkanski, zeleni, bujni, cvetoči, divji in prvinski, z najlepšimi jezeri, slapovi, kalderami, jamami ter razgledniki so preprosto tako noro lepi, da jih s Petrom zagotovo prištevava med najlepše otočke najinih raziskovanj. Na najinem potovanju po Azorih sva raziskovala Terceiro, Flores, Corvo ter Sao Miguel. Mimo odbitega Corva in prvinske lepote Floresa ne moreva in to sta zagotovo najlepša in tudi najmanj turistična azorska otočka. Pravi mali zeleni raj sredi Atlantika. Tako blizu, v Evropi, pa tako drugačno in posebno. Noro lepi so Azori in must do za vse ljubitelje narave.

18. Italija: vulkanski Eolski otoki

Eolski otoki ali Otočje Lipari je arhipelag sedmih otokov severno od Sicilije. Ime so dobili po bogu vetra Eolu, znani pa so po svoji neokrnjeni naravi in vulkanski aktivnosti. Uvrščajo se med Unescovo svetovno dediščino. Današnja oblika Eolskih otokov je posledica vulkanske dejavnosti pred 260.000 leti, a daleč od tega, da ne bi bili več vulkansko aktivni. Izmed sedmih otokov je vulkanska aktivnost prisotna na dveh: na otoku Vulcano ter na bolj znanem in vulkansko še vedno zelo aktivnem Stromboliju. Na najinem potepanju sva obiskala dva otoka Eolov: Panareo in Stromboli.

Panarea je pravi mali dragulj Liparskih otokov. V času izven glavne turistične sezone je njena lepota res neokrnjena. Pravijo ji tudi eolski dragulj, z osupljivo lepo pokrajino, belimi hiškami in cvetočimi rožami ter izjemnimi razgledi, tudi na sosednji Stromboli. Stromboli je eden izmed vulkansko najbolj aktivnih otokov na svetu. Pravijo mu tudi »sredozemski svetilnik«, saj osvetljuje nočno nebo s svojimi rednimi izbruhi. Ognjenik na otoku ima značilno vulkansko obliko in 1000 metrov višine. Bolj kot Stromboli podnevi, sva si želela doživeti Stromboli ponoči. In nama je uspelo. Opazovanje vulkanskih izbruhov in lave, ki teče po pobočjih je bilo resnično izjemno doživetje. Severno od Strombolija leži znameniti Strombolicchio, mini vulkanski otoček, ki predstavlja najbolj severno točko celotne sicilijanske regije.

19. Italija: slikovit in barvit Burano

In čisto za konec še otoček, na katerega se ne odpravimo zaradi njegovih naravnih lepot, temveč zaradi njegove barvitosti in slikovitosti. To je za naju najlepši otoček beneške lagune: Burano. Čudovit za popestritev oblačnih pomladnih ali jesenskih dni. Barvite hiške, ozke ulice, italijansko vzdušje in dobra hrana.

Tole je nekaj naših najlepših raziskovanj otokov, ki so nas navdušili. Morda kateri od njih pokliče tudi vas. In ja, tudi mi imamo svoje popotniške želje in upam, da nekoč v prihodnosti uspemo realizirati vsaj kakšno od njih ter na zgornji seznam dodati še kakšen rajski otoček, ki ga zaenkrat samo sanjamo.