Najlepši otočki naših potepanj

Pogrešamo potovanja. No, mogoče otroka manj, a midva s Petrom jih pogrešava. Zelo. Vem, da so potovanja en velik luksuz in da se brez njih da čisto fajn živeti. Da niso samoumevna in nujna za preživetje. Da marsikdo niti pomisliti ne more, da bi si sploh lahko privoščil potovanja. In vem tudi, da če je vse, kar nas ta trenutek muči samo to, da pogrešamo potovanja, potem smo lahko prekleto srečni. Vsega tega se zavedam, a vem tudi, da jih pogrešam. Tako pač je.
Tisto, kar ta trenutek najbolj pogrešam je pravzaprav en vroč, morski odklop. Bela mivka, turkizne lagune, pisan podvodni svet, palme, kokosi, sveže sadje in odmik. Samoizolacija po naše 😊
In če že ne moremo potovati, lahko obujamo spomine. In sanjamo ter načrtujemo naslednje poti. Tule je seznam najlepših otočkov naših potepanj. Za nas obujanje spominov, za vas pa morda ideja kam odpotovati, ko se meje ponovno odprejo in bo zopet možno potovati. Ker tudi ta trenutek bo prišel, zagotovo. Ne vem sicer kdaj, vem pa, da bo.

Kateri so bili najlepši otočki naših potovanj:

1. Francoska Polinezija: Maupiti in sosednji otočki Huahine, Moorea ter Bora Bora

Če sem kje doživela raj na Zemlji, je bilo to na odmaknjenem otočku Francoske Polinezije, na Maupitiju. Zakaj je Maupiti tako poseben? Zagotovo so na prvem mestu njegove naravne lepote. Sanjska turkizna laguna, ki obkroža vulkanski otok. Njen čudoviti podvodni svet, kjer se nam je izpolnila ena od dolgoletnih želja – plavanje z mantami v njihovem naravnem okolju. Da o številnih skatih, ki so nam bili na koncu že tako domači kot običajne ribice, sploh ne govorimo. Idilični koralni otočki (motuji), ki obkrožajo laguno. Razgled za milijon dolarjev, iz vrha gore Teurafaatiu, do katerega pa smo se pošteno namučili in fejst prešvicali. Bujna tropska vegetacija z rožami vseh barv in tropskim sadjem, ki raste ob lokalni cesti. Ampak v resnici niso samo naravne lepote tiste, ki so se nas tako dotaknile. Mislim, da je to eden najbolj pristnih otočkov v celotni Francoski Polineziji. Na njem ni hotelov in resortov, ni luksuznega turizma, kot na sosednji Bora Bori. Tako so se odločili in izglasovali domačini, ki želijo obdržati svoj preprost in zagotovo srečen, miren način življenja ter ohraniti lepoto otoka čim bolj nedotaknjeno. Ki te pričakajo v mini pristanišču ob tvojem prihodu (ker druge možnosti prevoza tako ali tako ni) in ti za dobrodošlico podarijo ogrlico iz svežega cvetja. Ob odhodu pa ogrlico iz školjk, za spomin. Na Maupitiju je zgolj nekaj preprostih lokalnih penzionov. V vsakem primeru jih je potrebno rezervirati vnaprej, dovolj zgodaj. Pravzaprav praktično živiš pri domačinih in za kratek čas postaneš vsaj malo del njihove družine. Ob večerih, zajtrkih in večerjah sediš skupaj za eno mizo, s par ostalimi popotniki in vezi se spletejo. Naravno. To je bil otoček, kjer nismo dobili ključa preproste sobe, ker ga pač nismo potrebovali. Brez klime, pa se sploh nismo sekirali. S pitno vodo in s tem brez kupovanja številnih plastičnih steklenic. Raj na Zemlji, v vseh pogledih.

Poleg Maupitija sta se nas najbolj dotaknila še popolnoma neturistični Huahine in sanjska Moorea. Seveda je tudi Bora Bora čudovita v svojih naravnih lepotah. Njena laguna in podvodni svet je zagotovo eden najlepših na svetu, barve morja pa v čisto vseh možni odtenkih modre, kar si jih lahko zamisliš. Malo nas je edino zmotil vpliv luksuznega turizma, čeprav smo se ga izognili v velikem loku.
Potovanje na Francosko Polinezijo ni najcenejše. A če ste med tistimi, ki si to lahko privoščite, potem je zagotovo vredno dolge poti in malo več privarčevanega denarja.

2. Maldivi: Fihalhohi

Maldivi so bili malo bolj luksuzni zaključek našega 3 tedenskega low budget potepanja po Šri Lanki leta 2013. Če je sedaj že precej običajno potovati na Maldive in spati izven dražjih resortov na otočkih, kjer živijo tudi domačini, pa takrat temu še ni bilo tako. Priznam, da se tudi jaz želim vrniti na te res rajske otočke in jih raziskati na samostojen način izven luksuznih resortov. A mi hkrati ni niti najmanj žal za čudovito izkušnjo na majhnem otočku Fihalhohi, kjer se nahaja en sam resort, obkrožen s čudovito vegetacijo, turkiznim morjem in rajskimi plažami, na katerih ni bilo skoraj nikogar.
Na Šri lanko in Maldive smo potovali konec avgusta/začetek septembra in se s tem izognili top sezoni. Kljub deževnemu obdobju težav z vremenom nismo imeli, cene pa so bile seveda precej nižje. Na otočku Fihalhohi smo bili nastanjeni 6 dni in to je bilo za nas dovolj. Seveda nismo izbrali vodnih bungalovov, temveč nastanitev v hiškah na otočku. Nismo pristaši resortov in zelo malokrat jih obiščemo. A tu smo resnično uživali. V naravi, vegetaciji, okolici, morju in koralnemu grebenu, ki je obkrožal otok ter tudi v miru in tišini, saj smo ostale turiste srečevali praktično samo pri zajtrku, kosilu ali večerji. Hrana je bila izvrstna in ja, Fihalhohi lahko toplo priporočimo vsem, ki si želijo izkusiti Maldive brez obiska lokalnih otokov. Vse ima svoje prednosti in tudi slabosti in upam, da nam bo dano v prihodnosti raziskati še lokalni utrip Maldivov.

3. Sejšeli: La Digue in Praslin

La Digue ali Praslin? Težko se odločim, kateri od teh dveh sejšelskih otokov nam je ljubši in lepši. Če pa bi se že morala odločiti, bi bil to La Digue. A seveda bi s tem naredila krivico čudovitemu Praslinu, ki ima za nas najlepši plaži na Sejšelih, Anse Lazio ter Anse Georgette. Tudi je tudi Vallee de Mai in sosednji otoček Curieuse, na katerem se lahko družimo z endemično vrsto želv velikank.

A La Digue je vseeno nekaj posebnega. Znan je po tem, da na njem ni avtomobilov, ter da vsi domačini in predvsem popotniki otoček raziskujemo s kolesi. Pa ni samo vožnja s kolesi sama po sebi tista vau, ampak je to vožnja s kolesi v bujnem, cvetočem tropskem botaničnem raju, dobesedno. Vse je zeleno, cvetoče, divje, rastoče. Od rož, dreves, do tropskega sadja na vsakem koraku. Turisti so, seveda, a jih zopet ni preveč, saj večina njih ostane na največjem otoku Mahe. Ta lepota ima seveda svojo ceno. La Digue je resnično najlepši od sejšelskih otokov, pa tudi najdražji. Noro fotogeničen, s čudovitim vzdušjem in pravi zeleni, bujni tropski raj.

4. Filipini: Apo island

Apo island je bil naša zadnja morska destinacija na Filipinih, pred poletom nazaj v Manilo in odhodom na gorati sever Filipinov. Kaj je tako posebnega na miniaturnem otočku brez cest, avtomobilov ali tuk tukov, z zelo omejeno količino elektrike, kopalnico brez pip in z Wcji, ki jih splakuješ na roke, da smo se še isti dan odločili, da podaljšamo naše bivanje na njem?
Apo ima pristnost, ki smo jo pred tem na Boholu pogrešali. Umirjenost, ki se te dotakne nekje v globini. Majhnost, ki te prisili da si tu in sedaj in ne z mislimi na vseh možnih mestih prihajajočega raziskovanja novega kraja. Domačine, ki tam živijo v miru in povezanosti. In predvsem še zelo neokrnjeno in zaščiteno naravo – predvsem morski svet, ki otoček obkroža. Koralni grebeni ob njem in na desetine (najbrž stotine) želv, ki se “pasejo” v plitvinah ob obali – so dih jemajoči in definitivno eden izmed vrhuncev našega potovanja po Filipinih. Apo island se nas je vse močno dotaknil in ne bomo ga pozabili.

5. Indonezija: Sulawesi, Bolilanga in otočje Togian

Bila je ljubezen na prvi pogled. Že ko sva prvič brala o tem manj poznanem indonezijskem otoku sva se zaljubila in začela načrtovati najino potovanje. To je bilo daljnega leta 2002, še pred otroci. Sulawesi je otok nenavadno zanimive oblike severno od Bornea in zapomnila si ga bova po več stvareh. Po njegovi pristnosti, po prvinski, še neokrnjeni naravi, po skritih kotičkih, ki jih turizem še ni odkril, po prijaznih in gostoljubnih domačinih, po džungli in aktivnih vulkanih na severu, rajskem otočju Togian na sredini, prvinskemu ljudstvu morskih ciganov ter po pravljični deželi Tana Toraja na jugu.
Najini starši in družina si bodo najino prvo potovanje v Indonezijo zapomnili po žal – težkih trenutkih. Pred prihodom na Sulawesi smo se namreč ustavili tudi na Baliju in noč pred poletom na sever Sulawesija preživeli v Kuti, turističnem mestu na Baliju. To je bila noč terorističnega napada, v katerem je bilo ogromno domačinov in turistov mrtvih. Na srečo mi o tem nismo vedeli nič, smo se pa zelo zgodaj zjutraj odpravili dalje na Sulawesi in direktno k domačinom, v predel džungle na severu, kjer seveda ni bilo nikakršne možnosti kontakta z zunanjim svetom. Dobro za nas – težje v tistem trenutku za domače. Slišali smo se šele po več dneh. Takrat jih nisem razumela, sedaj imam tudi sama otroke in jih. Z prihodom otrok se vse spremeni. In srčno si želim, da mi nikoli ne bi bilo potrebno v strahu čakati na telefonski klic. Sulawesi je tako ostal v spominu vseh. Na potovanju po njem preprosto ne moreš ostati ravnodušen. Bilo je pravo pustolovsko potovanje in doživljanje prvinske narave in življenja z domačini, z njihovo preprostostjo in prvobitnostjo. In če vmes vključiš še teden dni preživet na mini otočku Bolilanga sredi rajskega otočja Togian, je potovanje preprosto popolno.

6. Mehika: Isla Holbox

Isla Holbox je otoček na severu polotoka Jukatan in je pravi biser v vse preveč turistični mehiški rivieri. Od celine ga loči laguna, ki je dom številnih ptic, predvsem pelikanov in flamingov; celoten otoček je del naravnega rezervata. Isla Holbox obiskujejo predvsem backpackerji in tisti popotniki, ki si želijo odpočiti od turističnega džumbusa vzhodno mehiške obale. Marsikdo pa obišče Isla Holbox zaradi plavanja s kitovci (Whale sharki), ki je možno v naravnem okolju med junijem in avgustom.
Otoček nima avtomobilov, prepleten je s cestami iz bele mivke, raziskujemo ga lahko peš, s kolesi ali golf avtomobilčki. Na srečo do najlepših kotičkov otoka ne moremo in ne smemo niti s kolesom, samo peš ali s kajakom po vodi. Divje območje, kjer se v morje izliva reka je namreč zaščiteno in resnično prvinsko v svoji lepoti. V lagunah plavajo skati, obletavajo te ptice, pelikani, včasih tudi flamingi. Na tem majhnem, odmaknjenem delu Mehike se nam je vse poklopilo, našli smo mir, divjo naravo in ravno prav turizma za naš okus.

7. Brazilija: Ilha Grande

Ilha Grande dobesedno pomeni Veliki otok. Otoček je tropski raj brez cest in vozil približno 2 uri oddaljen od Rio de Janeira. Brazilija ni znana po najlepših plažah na svetu. No, kaj pomeni najlepša plaža je res stvar okusa. Hočem povedati da se v Brazilijo, po našem mnenju (ki ni nujno edino pravilno in se seveda lahko razlikuje od vašega), ne potuje zaradi turkiznih sanjskih tropskih plaž. Le te so za nas res veliko lepše v Aziji, Afriki, pa na Karibih in seveda v Oceaniji. A vseeno je južna Brazilija zagotovo tropski raj. Zelena je. Barvita je. Polna čudovite tropske vegetacije in okusnega sadja. In vzdušja, ki te zagotovo prebudi in očara. In zrelaksira po drugi strani. Ja, všeč nam je bilo, zelo. In všeč nam je bila tudi Ilha Grande, ki je ravno zaradi bujne vegetacije skupaj s slikovitim Paratyjem uvrščena na Unescov seznam svetovne, kulturne in naravne dediščine. Če boste kdaj potovali po teh koncih, bodite edino pozorni, da splanirate obisk Ilhe Grande med tednom in ne v času vikenda od petka do nedelje, ko se nanjo odpravijo tudi številni domačini za vikend odklop. Prav tako je boljše obisk Ilhe Grande načrtovati izven glavnih počitnic in praznikov. Na otoku ni cest, je »motor free zone«, kar je super. Prav tako ni bankomatov. Najlepše plaže niso dostopne peš ali s kolesom (le tega se pravzaprav sploh ne uporablja), temveč z ladjico na celodnevnem ali poldnevnem izletu. Nam je bilo tu čudovito in zagotovo obisk priporočamo vsem, ki se boste v prihodnosti potepali po teh koncih.

8. Grčija: Elafonisos

Ah, naša ljuba Grčija s številnimi čudovitimi otoki in otočki, ki smo jih že raziskali ali ki nas še pričakujejo. A če za trenutek pustimo malo večje grške otoke ob strani in pogledamo tiste najmanjše. Eden najlepših mini otočkov Grčije je zagotovo Elafonisos.
Elafonisos je otoček na skrajnem jugovzhodu Peloponeza. Majhen. Komaj kaj turističen, oziroma nam ravno prav. Biser. Ima eno mestece, en kamp in najbrž nekaj sob in apartmajev. Kamp je lociran na super mestu, ob najlepši plaži. S senco. Oddih na Elafonisosu je bil čudoviti zaključek raziskovanja Peloponeza. Elafonisosu pravijo tudi grški Maldivi. Morda res niso ravno Maldivi v pravem pomenu besede, a vseeno je odklop na njem poseben in čudovit. In pred mnogimi leti še popolnoma neturističen.

9. Tajska: Koh Lipe

Koh Lipe je otoček na skrajnem jugozahodu Tajske. Pravijo mu tudi tajski Maldivi. Če smo že raziskovali prave Maldive in se potepali po grških Maldivih, zakaj ne bi uživali še v tajskih? Roko na srce, pravi Maldivi so resnično precej lepši, a tudi Koh Lipe je čudovit. S pravimi Maldivi ga povezuje koralna barva morja, ki je res nekaj posebnega. Otok je del Tarutao nacionalnega parka in z bližnjimi otočki Adang arhipelaga predstavlja pravi mali podvodni raj. Mi smo na Koh Lipeju resnično uživali. Pa ne samo v plažah, temveč v kombinaciji izvrstne tajske hrane in tropskega sadja, poceni masaž, preprostega razvajanja in azijskega vzdušja. A seveda se ne smemo sprenevedati. Tajska je turistična in v glavni sezoni je popotnikov lahko res veliko. Kot sem že zapisala, morda bo corona kriza to spremenila, oziroma zagotovo bo. Del rešitve je lahko vedno tudi obisk bolj turističnih destinacij izven glavne sezone. In če nama s Petrom Tajska ni med najljubšimi popotniškimi destinacijami, pa sta jo otroka brez dvoma takoj uvrstila med top 5 najljubših dežel. Ne moreš jima zameriti, saj ponuja res veliko za relativno nizke stroške potovanja.

10. Belize: Geoff’s Caye in Caye Caulker

Belize Barrier Reef je del drugega največjega koralnega grebena na svetu (za avstralskim Great Barrier Reef- om), njegov najlepši del, ki je hkrati pod zaščito Unesca.
Poleg 300 metrov širokega in 40 kilometrov dolgega ekosistema številnih koralnih grebenov ob belizejski obali, pa vključuje tudi tri atole: Turneffe Atoll, Glover’s Reef Atoll in Lighthouse Reef Atoll. Zadnji je dom znamenite Great Blue Hole, modre luknje, ki privablja potapljače iz vseh koncev sveta, na žalost pa za snorkljanje ni najbolj primerna. Ob karibski obali Belizeja leži več majhnih ali malo večjih otočkov, ki so resnično kot iz pravljice. Mi smo se “parkirali” na backpackerskem Caye Caulkerju, ki je majhen otoček tik ob Barrier Reefu, katerega moto je: GO SLOW. Otoček brez cest, brez avtomobilov, samo ena uličica iz bele mivke, preproste pisane hišice in počasno karibsko vzdušje. Všeč nam je bilo, zelo.

Res pa je, da sam Caye Caulker nima lepih plaž. Mi smo le te našli na res mini koralnem otočku Geoff’s Caye. Otoček sam po sebi je čudovit, a naša izkušnja tu je bila žal grenko sladka. Sladka zato, ker je otoček res rajski, bela koralna mivka in voda prelepe barve, čista in resnično takšna, kot je na spodnjih fotografijah. Od koralnih plaž in morja si kaj lepšega resnično ne bi mogli želeti, pa smo precej izbirčni glede tega. Grenka pa zato, ker kljub prebiranju različnih tujih forumov in popotniških izkušenj, nikjer nismo zasledili, da se ob določenih dnevih v Belize Cityju ustavljajo križarke, katerih del gostov se odloči za obisk tega mini otočka. Oziroma nam to sploh ni prišlo na misel, bilo je naivno, čisto izven našega konteksta doživljanja potovanj. In tako smo del dneva uživali v miru in lepotah otoka, druge del pa žal v družbi gostov iz križarke. Ah ja, lepote in učne ure potovanj 🙂 .

11. Lofotski otoki

Out of the box, oziroma otočki, ki nekako ne sodijo med zgoraj zapisane destinacije. Niso tropski, niso »vroči« in ne predstavljajo morskega odklopa. Ampak, ampak….So nekaj najlepšega, kar sva s Petrom doživela in videla v vsem najinem življenju. At least but nor last, bi lahko rekla. Lepota lofotskih otokov je nad vsemi superlativi, ki se jih lahko sploh spomnim. In ja, tudi ti otoki ponujajo kičaste plaže, z na žalost malo manj kičasto temperaturo morja ob njih. A se pogumni vseeno v toplih poletnih dneh odločajo za kopanje v njem (beri: Peter). Spet drugi pa samo uživamo v razgledih in fotografiji (beri: moja malenkost). Seveda pa plaže niso tisto, za kar pridemo na Lofote. Tu so veličastni razgledi in naravna kulisa ki te preprosto ne more pustiti ravnodušnega. Sploh če je le ta sedem dni obsijana s soncem. Ne glede na to, kako velik ljubitelj tropov in morskega sveta ste, če ste ljubitelj lepot narave, potem Lofotov preprosto ne smete izpustiti.

Tole je nekaj naših najlepših raziskovanj manjših otokov, ki so nas navdušili. Morda kateri od njih pokliče tudi vas. In ja, tudi mi imamo svoje popotniške želje in upam, da nekoč v prihodnosti uspemo realizirati vsaj kakšno od njih ter na zgornji seznam dodati še kakšen rajski otoček, ki ga zaenkrat samo sanjamo.