Balkanski road trip z grškimi počitnicami: logistika, praktični nasveti in doživetja

Letošnje poletje je bilo po treh letih ponovno namenjeno predvsem in v prvi vrsti otrokoma, kar pomeni počitnice v Grčiji, na nam poznani lokaciji. Sproščenost, igra, druženje s prijatelji in domačini, neobremenjenost s premikanjem sem in tja in tisti pravi počitek, ki kdaj pa kdaj res paše. A midva s Petrom ne bi bil bila midva, če se ne bi vseeno odločila, da tudi te počitnice malo popestriva 🙂 . Vedeli smo, da gremo v Grčijo s svojim avtomobilom, kar nam je predstavljalo približno 15-16 ur vožnje v eno smer in takoj je padla odločitev, da na poti raziščemo tudi do sedaj še neobiskani državi: Romunijo in Bolgarijo.

Naša pot je bila sledeča:

Sprva smo Romunijo in Bolgarijo želeli raziskovati ob vračanju iz Grčije, pa smo (zaradi želje otrok) skoraj zadnji trenutek plan obrnili. In tako nas je že prvi dan našega road tripa pričakala Romunija.

Zakaj nas je pot do Temišvara vodila preko Madžarske in ne preko Srbije?

Predvsem zaradi kakovosti cest (od Ljubljane do Temišvara je neprekinjena avtocesta, od Beograda dalje pa pot do Romunije poteka po veliko počasnejših lokalnih cestah), hitrega prestopa meje Madžarska/Romunija (dejansko smo mejo prestopili v pičlih dveh minutah, na meji Srbija/Romunija pa so velikokrat zastoji in tudi občasno dolgo čakanje) in zaradi veliko cenejših cestnin (oziroma v primeru Madžarske vinjete v vrednosti 10,75 eur, naproti noro dragim hrvaškim cestninam, ki smo jih izkusili kasneje, na poti domov). Tudi cena goriva na Madžarskem je cenejša in odločitev je bila jasna.

Seveda časa za zelo dolgo raziskovanje držav nismo imeli, vseeno pa smo v slabem tednu doživeli in videli precej. Priznam, da sem bila prijetno presenečena, saj sta obe deželi v povprečju zelo čisti, precej bolj kot »naša Grčija«, noro poceni za potovanje in raziskovanje, s kar precej zanimivimi kotički in definitivno nam ni žal, da smo ju obiskali. Standard v Romuniji in Bolgariji je seveda nižji, kar nam omogoči cenejšo potovalno izkušnjo. Prav tako je treba računati tudi na počasnejše premikanje iz enega mesta v drugega, predvsem v Romuniji, saj večji del države nima avtocest, preko nje pa vseeno poteka tudi tovorni promet, kar pot včasih zelo upočasni. In ti na trenutke močno poveča pulz in pritisk, saj jih ni malo, ki konkretno prehitevajo v škarjice. A tako pač je, malo več previdnosti na cesti je zagotovo dobrodošlo. Res pa je, da smo videli, da v Romuniji konkretno gradijo avtoceste, tako da bo morda že naslednje leto vsaj del poti čez državo hitrejši in manj stresen (a hkrati tudi mogoče manj zanimiv).

V Romuniji smo si tako ogledali mestece Temišvar (romunsko Timisoara); čudoviti grad Corvin v Hunedoari (eden lepših gradov, kar smo jih videli do sedaj); raziskovali smo Unescovo mestece Segešvar (Sighisoara), ki nam je bilo s svojimi pisanimi hišami, ulicami in trgi ter res izjemnim vzdušjem noro všeč; najbolj turistično oblegano območje okoli gradu Bran, ki slovi kot grad Grofa Drakule, od koder smo zaradi gužve hitro pobegnili ter okolico in notranjost gradu Peles, ki pa nam je bil ponovno zelo všeč. Lekcija iz turistično obleganih kotičkov Romunije: ne kupujte tu malin, jagod ali robid, ker te resnično in fejst prinesejo okoli (in to je zelo lepo povedano :-)). Pa ne misim da sadje preplačaš, sploh nam ni težava plačati malo več lokalnim ljudem za lokalno sadje. Tudi če ga preplačamo 10x, tako vsaj nekaj prispevamo preprostemu lokalnemu turizmu. Ni pa nam všeč, da nas ljudje grdo nategnejo, kar dejansko tu delajo in žal nismo edini s podobno izkušnjo. Prodajajo res lepe, fotogenične košarice malin/robid/jagod, a v njej predstavlja sadje zgolj prva vrstica, ostalo je natlačeno listje v sredini košarice, v spodnjem delu pa les. A tako pač je. Pravzaprav pa je bila to edina neprijetna izkušnja, ki smo jo imeli na naši poti in za to smo pravzaprav lahko samo hvaležni. Kljub tej izkušnji pa brez pomislekov lahko priporočim Romunijo kot zanimivo in poceni deželo za raziskovanje. Povprečna cena nočitve (dobro ocenjene in ne najcenejše) za 4 osebe je bila: 45 eur (v nekaterih primerih z vključenim zajtrkom). Če pa potujete low budget, lahko dobite zagotovo še precej cenejše nočitve.

Pot nas je vodila dalje, preko območja Karpatov proti jugu Romunije ter dalje do prečkanja Donave, katere tok kar nekaj časa razmejuje obe državi. Sprva smo si želeli prevoziti tudi znameniti romunski prelaz in gorsko pot Transfagarasan, a smo jo zaradi obrnjene poti izpustili, saj je le ta odprta samo od 29.6. do 31.10. Je nekaj tako ostalo za naslednji povratek 🙂 .

Za pot po Bolgariji je nujno pred vstopom v državo kupiti elektronsko vinjeto, ki je potrebna za VSE ceste in ne samo za avtoceste. Kontrole vinjet pa potekajo na veliko mestih, nas so v dveh dneh ustavili kar 3x. Cena vinjete za 7 dni je 7,5 eur.

Bolgarija nam je pravzaprav predstavljala bolj tranzit med Romunijo in Grčijo, a vseeno smo v njej našli kotiček, ki nas je čisto navdušil in ga močno priporočamo vsem: to so trdnjava in čudovite naravne skale Belogradchika. Čudovit je tudi Unescov samostan Rila, kjer pa smo na žalost naleteli na kar precej turistov, zato (zaradi lepote samostana in njegove okolice, si ga vseeno oglejte) načrtujte obisk v zgodnjih dopoldanskih ali pozno popoldanskih urah. Če imate dovolj časa se podajte na pohod do Sedmih rilskih jezer (baje je ful lepo) ali pa na raziskovanje Sofije. Tudi Bolgarija je neverjetno poceni destinacija, s kar nekaj lepimi kotički. Povprečna cena nočitve za 4 osebe z zajtrkom je bila: 40 eur.

Naš cilj pa je bila seveda Grčija, točneje njen severozahodni del okoli Parge. Mi smo tokrat tu bolj počivali in uživali v že precej poznanem okolju, z izjemo raziskovanja reke Acheron, ki jo zaradi njene lepote in doživetja avanture nikoli ne izpustimo. Vsem tistim, ki se na pot sem odpravljate prvič in ste bolj raziskovalnega duha, pa tu ne bo nikoli dolgčas, saj okolica ponuja noro veliko čudovitih kotičkov, o katerih sem pisala že v članku: https://potepanja.com/najlepsi-koticki-severozahodne-grcije/

Seveda se je na pot v Grčijo najbolje podati pred ali po sezoni, zaradi nižjih cen ter tudi in predvsem zaradi manj turistov. Najlepši je za nas začetek junija in 2. polovica septembra. Mi smo tu za nočitev v mesecu juniju za apartma za 4 osebe čisto na plaži, z velikim vrtom stoletnih oljk pred njim letos dali 45 eur/noč. Seveda pa se v primeru kampiranja ali spanja na divje lahko strošek potovanja še kar precej zmanjša.

Hrano pa smo si na celotni poti deloma pripravljali sami, deloma pa uživali v lokalnih dobrotah.

Tisti, ki si želite izkusiti še malo južnejše Grčije, se lahko po raziskovanju njenega severa odpravite na Peloponez, kot smo se mi nekaj let nazaj (bilo je TOP) in se domov vrnete z ladjo iz Patrasa. Najlepše kotičke Peloponeza smo zapisali v članku: https://potepanja.com/najlepsi-koticki-peloponeza/

Nas je pot proti domu tokrat vodila preko Makedonije in Srbije. V Makedoniji smo se ustavili v mestu Kumanovo na okusnem in poceni kosilu in tokrat takoj odšli dalje v Niš, kjer nas je čakala nočitev. V bližini Skopja se nahaja malo poznan, a čudovit kanjon Matka, vsekakor vreden obiska. In pa seveda nam že poznano Ohridsko in Prespansko jezero. V Nišu smo se tokrat ustavili prvič in uživali predvsem v sobotni lokalni tržnici, ugodnih cenah in simpatičnem vzdušju. Za nočitev v izjemo dobro ocenjenem hotelu v centru mesta (a vseeno odmaknjeno od hrupa) smo dali za 4 osebe 44 eur. Luksus 🙂 .

Za pot od severozahoda Grčije do doma smo imeli tokrat zgolj 2 dni. Če pa imate časa dovolj, pa si vsekakor privoščite pot čez Albanijo in Črno Goro, kot smo to naredili mi pred tremi leti. Najlepše kotičke Črne Gore smo zapisali v članku: https://potepanja.com/4272-2/.

Albanija pa je tako ali tako svet za sebe, iz leta v leto bolj turističen, a hkrati ta trenutek še precej neokrnjen. Njeni najlepši kotički so: turkizne plaže na njeni južni obali, Butrint, Berat in Girokastro ter območje, ki ga mi še nismo raziskovali: nacionalni park Prokletije na njenem severu.

Balkanske dežele so se ponovno izkazale za neverjetno gostoljubne, zanimive in poceni počitniške destinacije, s pestro palet doživetij za vse okuse. In vsakih nekaj let se z veseljem podamo na njihovo raziskovanje. S tisto stalnico, ki nam nudi popoln družinski odklop: z nam ljubo Grčijo 🙂 .