Port Barton

Po naporni in slabo prespani vroče – vlažni noči v Manili, smo komaj čakali, da se zjutraj usedemo na letalo in se premaknemo do prvega izbranega filipinskega otočka – do Palawana. Pristali smo v Puerta Princesi in nismo želeli izgubiti niti ure več pred prvim stikom s filipinskim morjem – takoj smo se prestavili v van in se odpeljali v cca 3 ure oddaljeno vasico ob morju, ki jo turizem še ni čisto posrkal vase – v Port Barton. Upam, da bo tak, kakršen je – ostal še nekaj časa. S Petrom sva združeno ugotovila, da bi tu z lahkoto preživela penzijo. Po vsej verjetnosti pa je samo vprašanje časa, kdaj se bo ta dragulj Filipinov spremenil v popularno turistično destinacijo. Najbrž najkasneje takrat, ko bodo uredili cesto do tja, saj je bila vožnja po delno neasfaltirani cesti na trenutke kar malo adrenalinska, sploh za začetek potovanja po Aziji. Na koncu smo – takšne in drugačne prevoze sprejeli kot nekaj običajnega – da le niso bili preveč klimatizirani – pa je bilo super.
Na veliko presenečenje smo v vanu med cca osmimi ljudmi namenjenimi v Port Barton, nepričakovano srečali tudi Slovenca, ki živi v Puerti Princesi. Pa ne samo Slovenca, skoraj soseda. Kako je svet majhen 🙂 .

Port Barton pa je … Port Barton. Kotiček, kjer smo se spočili, si napolnili baterije in se imeli res lepo. Želim si, da cesta do tja še dolgo ne bi bila asfaltirana 🙂 .