Predstava delfinov sredi Atlantika

Kaj je bilo tisto, na kratki vožnji med otočkoma Flores in Corvo, tam daleč sredi Atlantika, tako zelo, zelo posebno?

Moje najljubše živali. Divje, svobodne, igrive, v naravnem okolju. Tako blizu. Delfini 🙂

Delfinov je v zalivih okrog Azorov ogromno, več vrst in ni redko, da ti prekrižajo pot, ko se odločiš za tak ali drugačen izlet po morju. Voznik našega čolna gumenjaka jih je opazil kmalu po tem, ko smo izpluli iz mini pristanišča na Floresu v smeri Corva. Seveda se je takoj odločil spremeniti smer in počasi smo se jim približali. Ne preveč, ker tu res spoštujejo naravno okolje, v katerem so živali glavne, človek pa zgolj opazovalec in ne obratno. A ko so nas delfini opazili (dva čolna gumenjaka) so se odločili, da nam naredijo pravo predstavo. Vsaj 15-20 minut so pluli z nami, se metali iz vode, prevračali, skakali tako visoko, da so se slišali samo naši vzkliki navdušenja. Včasih tako blizu, da bi lahko stegnila roko in jih pobožala. Seveda nisem. Bilo je izjemno. Ob nas so bili, ker so tako želeli in to je res nekaj najlepšega. Čisti blagoslov. In najin dan je bil, še preden sva sploh prispela na Corvo, popolnoma izpolnjen. Skupaj z neverjetnim doživetjem noro lepe kaldere otoka Corvo, zagotovo eden najlepših na najinih skupnih poteh.

Poleg doživetja delfinov pa je bil organiziran prevoz na Corvo super tudi zato, ker smo ob vračanju po morju raziskali še severno obalo Floresa, njegove zalive, slapove, ki se izlivajo v morje in divje skalne formacije. Čudovit, težko ponovljiv dan.