Zelena, vulkanska in čarobna, Terceira

Terceira je predstavljala najin prvi stik z Azori.

Prispela sva pozno zvečer, istega dne, kot sva se odpravila iz Slovenije. Imela sva hitre in dobre letalske povezave: Zagreb – Lizbona – Ponta Delgada (Sao Miguel) – Terceira in pot je bilo možno izvesti v enem dnevu. Da se le ne bi izgubila prtljaga ali bil kakšen polet skenslan. Ampak na srečo je bilo vse o.k.

Prispela sva v vroč in zelo vlažen večer. Temperatura zraka letos v avgustu na Azorih je bila nekaj stopinj nad povprečjem, prav tako temperatura morja. Prve dni sva zato švicala kot pri norcih. Večkrat sem omenila Petru, da imam občutek, kot bi prispela na Tajsko in ne na Azore. Hitro nama je postalo jasno, da imava s seboj čisto premalo majic s kratkimi rokavi, saj sva prišla dobro opremljena za vse vremenske razmere in predvsem za precej nižje temperature. Na Azorih ni tako neobičajno, da doživiš vse letne čase v enem dnevu. In to ponavljaš vsak dan ?  Ampak, če je ročno pranje kratkih majic in sušenje le teh s fenom v hotelski sobi (kjer se zaradi vlage tako ali tako ni nič sušilo), največji problem potovanja, sprejmem.

Terceira je bila Petrova želja in izbira. Priznam, da nisem vedela, kaj točno naj od nje pričakujem in ali mi bo sploh všeč. Nisem vedela, ali je bila izbira izpustiti Pico in Faial (za naju) dobra ali ne. Ampak že po enem samem dnevu na Terceiri, sem bila nad njo navdušena. Otok je poleti poln rož. In to pisano, cvetoče rastlinje je v neverjetno fotogenični simbiozi z zelenjem bujne vulkanske pokrajine. Zeleni kraterji, neverjetna pokrajina, čudoviti razgledi, pisane hiše, izvrstna hrana, trekingi/pohodi kot iz Avatarja, vulkanske jame. Preprosto vau.

Za razliko od kasnejših dni, ko sva na Floresu, Corvu in Sao Miguelu imela izjemno vreme skoraj brez dežja, pa je Terceira pokazala tisti pravi obraz Azorov. Vreme se je spreminjalo iz ure v uro. Še dobro, da sva imeli tu 4 dni, ker je dva dni skoraj cel čas deževalo. Sicer topel dež naju je dvakrat čisto namočil, kot še nikoli do sedaj. Tako zelo, da se je en telefon odločil, da je to to in da se ne gre več ?  Časa sva imela dovolj in dva deževna dneva sva se zjutraj preprosto vsedla v avto, pogledala v nebu in kjer je bilo svetleje, v tisto smer sva odšla. Na ta način sva v teh dveh, sicer precej deževnih dnevih, doživela tudi nekaj sonca in odkriva kakšne manj poznane, skrite kotičke otoka. Na srečo sva se na (baje) najlepši treking Azorov, ki se nahaja ravno na Terceiri (Misterios Negros), odpravila že prvi dan in bilo je izjemno. Imela sva željo narediti še en ali dva daljša pohoda, a se žal ni izšlo. In to je realno stanje vremena na Azorih. Čista loterija. Spreminjanje iz ure v uro. No, na tej loteriji sva midva v kasnejših dneh na Floresu in Corvu, pa tudi na Sao Miguelu, zaradi večinsko sončnega vremena očitno zadela. Sva pa imela tudi na Terceiru zadnji dan neverjetno srečo. Ko sva bila že prepričana da se nama bo čudovita razgledna točka Serra do Cume zaradi megle in dežja izmuznila, je ob petih popoldan kar naenkrat zapihal močan veter in v pol ure se je zjasnilo. Sicer samo za dve uri, ampak ravno prav, da sva užila ta izjemni razgled in zelene kraterje jugovzhodnega dela otoka.

Poleg čudovite narave pa ima Terceira še nekaj: najlepše mesto na Azorih. Unescova Angra do Heroismo je preplet pisanih ulic, razgledov in izvrstne kulinarike. Midva sva bila 4 dni nameščena v njenem centru in bilo nama je super. To ni mesto polno kaosa, prometa in ljudi, čeprav seveda so tu tako domačini, kot tudi popotniki, turisti. Mesto z dušo in izjemno kulinariko. In ko sva prvi večer odkrila mini lokalno gostilno z najboljšo hobotnico najinega življenja, sva se sem vračala vsak večer (Birou Bar Restaurante). Prav tako sva zjutraj ali tekom dneva uživala v lokalnih dobrotah pasticerije O Forno.

Kaj je tisto, kar nama je bilo na Terceiri všeč in zakaj je tako posebna?

1. Avatarski Misterios Negros

Terceira je raj za pohode in baje najlepši pohod na Azorih se nahaja ravno v vulkanski notranjosti otoka: Misterios Negros. Divja, odbita pokrajina, gozdovi, skrita jezera, vulkansko rastje in pojavi, razgledi, sonce, megla, dež in vse vmes. Pohod ni naporen, na določenih mestih pa vseeno zahteva stabilen korak, dobro obutev in nekaj osnovne kondicije. Traja cca 2,5h, izhodišče je Lagoa do Negro v notranjosti otoka.

2. Podzemna vulkanska jama Algar do Carvao

Algar do Carvao je vulkanska jama, pravzaprav nekakšen vulkanski dimnik, oziroma zelen vulkanski cenote. Če naju je jama Gruta do Natal v bližini Lagoa do Negro pustila popolnoma ravnodušna (to lahko brez težav izpustite), pa naju je zeleni Algar do Carvao navdušil. Kljub temu, da smo Slovenci glede podzemnih jam zelo razvajeni, saj imamo zagotovo ene najlepših na svetu (upam, da se tega zavedamo), pa je bil ta zeleni spust v srce nekdanjega vulkana nekaj posebnega. Must do ob obisku Terceire.

3. Vulkanološki park Furnas do Enxofre

Središče otoka Terceira je polno ugasle in še delujoče vulkanske aktivnosti. Bolj kot sam naravni vulkanološki park Furnas do Enxofre je zanimiva pokrajina okrog njega, prepletena z rastlinami vseh vrst, tudi s čudovitimi modro vijoličnimi hortenzijami.

4. Razgledna točka Serra do Cume

Najlepše razglede na celotnem otoku sva zagotovo doživela na njenem jugovzhodnem delu, na razgledni točki Serra do Cume in v njeni okolici. Tu se je vreme odločilo, da nama polepša dan. V pol ure se je iz popolne megle in nične vidljivosti naredilo jasno nebo. Bila sva več kot navdušena in hvaležna do neba.

5. Serra do Ribeirinha ter zeleni vulkanski kraterji jugovzhodnega dela otoka

Od razgledne točke Serra do Cume, sva se po mini lokalnih cestah polnih krav spustila do nekdanjega vulkana Dona Joana ter dalje do druge izjemne razgledne točke Serre da Ribeirinhe. Poleg divje vulkanske notranjosti otoka za mene najlepši del Terceire.

6. Caldeira de Guilherme Moniz

Drugi pohod po notranjosti Terceire v delu Caldere de Guilherme Moniz nama je zaradi slabega vremena žal ušel. A če imate čas, vreme in priložnost se odpravite na krog po delu kaldere, baje je čudovito.

7. Ponta do Queimado

Ta čudoviti rt na zahodnem delu Terceire sva našla predvsem zaradi sledenja soncu, oziroma izogibanja deževnemu vremenu na ostalem delu otoka. Vsekakor kotiček vreden obiska.

8. Naravni rezervat Florestal de Recreio da Mata da Serreta

Naravni rezervat Mata da Serreta ponuja več kilometrov pohodnih poti ali zgolj počitek in malico v zavetju gozdov.

9. Angra do Heroismo, Monte Brasil in njen zaliv poln kitov in delfinov

Unescova Angra do Heroismo je bila najino izhodišče za raziskovanje Terceire. Njene ulice so pisane, restavracije ponujajo izvrstno lokalno kulinariko, njen zaliv pa je poln delfinov in kitov. Ker sva množico kitov čisto od blizu doživela v začetku leta na Dominikanski republiki, sva se tokrat odločila za izkušnjo plavanja z delfini. Le ta je bila, milo rečeno, zanimiva in kar malo adrenalinska. Predvsem zaradi vremena, saj nas je zajela nevihta, oziroma hud (sicer nenevaren naliv dežja). Prav veliko od plavanja z delfini zato nisva doživela, smo pa jih opazovali res, res veliko. Premočeni do kože in še globlje smo se vrnili v Angro. Zanimiva izkušnja, zagotovo. Tule se je najin telefon tudi odločil, da se ne gre več. Naslednjič se bom za plavanje z delfini (v njihovem naravnem okolju seveda) odločila v tropskih vodah ?  Poleg mesta samega in njenega zaliva pa so super tudi razgledi in pohodne poti v naravnem rezervatu bližnjega Monte Brasila, od koder je najlepši pogled na Angro.

10. Naravni bazenčki Biscoitos

Če imate srečo z vremenom se lahko odločite tudi za obisk naravnih bazenčkov na severu otoka, v kraju Biscoitos. Midva te sreče nisva imela, a iskreno, po izkušnji z delfini v zalivu Angre sva imela plavanja v Atlantiku za kakšne dva dni dovolj. Sva pa se naravnih bazenčkov malo kasneje naužila na sončnem in vročem Floresu, ki naju je pričakoval takoj po Terceiri.

Kljub prvim pomislekom, ali je bila Terceira prava odločitev, zdaj lahko potrdim: Terceira je čudovita in zagotovo vredna našega obiska, pozornosti in raziskovanja.