Vrhunec Omana – od rdečih sipin Wahibe do zelenega Wadi Bhani Khalida

Vrhunec našega potovanja po Omanu sigurno predstavlja dan, ko smo se zjutraj podili po rdečih in vročih sipinah Wahibe, le nekaj ur kasneje pa namakali v zeleni oazi Wadi Bhani Khalida.

Bilo je vroče. Zelo vroče. V bistvu noro vroče. Do začetka dolgih sipin Wahibe smo prispeli že dan prej, vendar zaradi peščenega viharja nismo uspeli uživati v sončnem zahodu. Pesek je bil povsod – v ušesih, nosu, ustih, očeh in zelo hitro smo ugotovili, da kampiranje ob vznožju sipin odpade.

V bližnjem kraju Bidiyah smo poiskati ugodno nočitev v hotelu tik ob cesti. Ne bom pozabila kupčka peska, ki smo ga ustvarili, ko smo se znebili oblačil 🙂 .

Naslednje jutro nas je razveselilo z jasnim nebom in pogledom. Nikjer sledu o vetru. Jupi, gremo se igrat v ogromen peskovnik 🙂 . Tukaj se resnično splača vstati zelo zgodaj in raziskovati sipine ko sonce še ne pripeka tako močno. Ker ob 8h zjutraj je že prevroče in nismo več zdržali – hitro smo odšli še v hotel pod tuš ter na njami zajtrk v bližnjo indijsko restavracijo. Ker nam je bila indijska in pakistanska hrana v Omanu noro všeč, tudi otrokoma – smo kaj hitro prišli do zaključka – kmalu v Indijo 🙂 .

Le slabo uro vožnje od vročih rdečih sipin Wahibe, pa so nas pričakali prvi pravljični zeleni wadiji. To pa je bil pogled in sreča. Najlepši in najbolj poznan je Wadi Bhani Khalid. Sicer nismo bili edini turisti, priznam – a tako malo, kot smo jih srečali v Omanu – se ne spomnim, da bi jih še kje. To potovanje naredi še bolj čarobno. In če se hkrati počutiš še zelo varno – aleluja 🙂 .

Wadi Bhani Khalid je res lep – fotografije govorijo za sebe. Edina pomanjkljivost je prevroča voda v wadijih, v kateri se v bistvu ne shladiš, pa bi si tega tako želel.

Pot nas je vodila naprej v Sur in v naslednjih dneh smo obiskali še dva wadija (Wadi Tiwi in Wadi Shab) ter Bimmah Sinkhole.

Kaj naj rečem. Oman ima resnično noro lepo pokrajino in kontrasti med rdečimi, suhimi, vročimi puščavskimi sipinami ter (še vedno) vročimi in bujnimi, zelenimi wadiji je čaroben. Kot iz pravljice.

In ko dodamo še staro kulturo, prijazne ljudi in zelo okusno hrano…

Le kako je lahko še boljše kot to?