Omansko visokogorje

Najbolj poznan in dostopen del omanskega visokogorja na severu te prelepe države bi lahko razdelili na dva dela: Jebel Shams in Jebel Akhdar.

Izhodišče za raziskovanje obeh je Nizwa – nekdanja omanska prestolnica, o kateri bomo več napisali v naslednji objavi.

Jebel Shams je najvišji vrh omanskega visokogorja v bližini katerega se nahaja znameniti Grand Canyon arabskega sveta. Jebel Akhdar pa je znan po svojih terasastih gorah in vrtnični vodi, ki jo na tem območju pridelujejo.

Pomembna razlika, ki jo je dobro upoštevati pri načrtovanju potovanja je ta, da se do Jebel Shamsa in pripadajočega Velikega kanjona lahko pripelje z običajnim avtomobilom; v območje Jebel Akhdarja pa zgolj z avtomobilom na štirikolesni pogon.

Mi smo imeli za raziskovanje omanskega visokogorja na voljo dva dni, zato nam je običajni avto zadoščal. Če pa imate časa in razpoložljivih sredstev dovolj, pa si vsekakor zagotovite 4W.

Glede na vročino (35+ konec aprila) smo upali, da bo v “visokogorju” malo hladneje, tako smo navajeni od doma 🙂 . No temu pač ni tako v Omanu. Pokrivala za glavo in dovolj vode – so nujni. In tako kot Turki poznajo Ayran – slan jogurt, ki odlično odžeja v vročini; tako smo tu v Omanu redno uživali Laban – njihovo različico slanega jogurta. In topel metin čaj, ki prav tako izvrstno hladi – domačini že vedo 🙂 .

Običajno popotniki za izhodišče raziskovanja omanskega visokogorja izberejo Nizwo, a pravzaprav je veliko boljše izbrati Bahlo, v bližini katere sta tudi dve trdnjavi resnično vredni ogleda: Bahla fort ( ki je pod zaščito Unesca) in Jabreen castle.

Prav mistično se je potikati po njunih obzidjih in skritih sobah, brez množice turistov, družbo ti delajo zgolj netopirji in omanski šolarji. Nepozabne izkušnje, ki te prestavijo v neki drugi čas.

Prav tako iz Bahle lahko hitro dostopamo do Jebel Shamsa in Velikega kanjona. Jebel Akhdar pa je bližje Nizwi.

Sprva smo nameravali v Omanu kampirati – saj je le to mogoče in dovoljeno praktično povsod, a smo kmalu v stiku z vročino to misel opustili. Če pa se odločate za potovanje po Omanu v naših zimskih mesecih (kar je temperaturno najbolj optimalno), pa je tudi kampiranje izvedljivo.

Prav tako ne bomo pozabili pozitivnih izkušenj z domačini, ki so nam – brez pričakovanja česarkoli – prijazno pomagali – kadarkoli smo potrebovali kakšno logistično pomoč, kot na primer pri iskanju prenočišča zvečer v Bahli.

V Bahli smo prespali dvakrat – preden smo nadaljevali našo pot. Kapacitet za nočitev v omanskem visokogorju ni veliko, zato malo vnaprejšnjega načrtovanja ni odveč. No, mi plana B (poleg kampiranja) nismo imeli, pa težav vseeno ni bilo. Spali smo v Jibreen hotelu v Bahli in kljub ne najnižjim cenam – bili zelo zadovoljni in hotel zelo priporočimo. Zajtrk je bil fenomenalen, klima in prijetno ohlajena soba po celodnevnem raziskovanju na vročini – pa je bila pravi balzam za dušo in telo.

In včasih tudi malo razvajanja dobro dene 🙂 .  Čisto brez slabe vesti.