Barvita Indija z rajskimi Maldivi

Končno je, po nekaj letih odlašanja, napočil čas za raziskovanje zelo posebne dežele. Dežele, za katero verjamem, da bi se slej kot prej morala znajti na listi vsakega popotnika. Dežele, ki te pretrese, presune, ki te na noben način ne pusti ravnodušnega. Dežele, ki jo vzljubiš ali zasovražiš. Saj vsi vemo, za katero deželo gre, kajne?

Indija.

Indijo smo, takrat še družinsko, nameravali obiskati že leta 2020. Pa vsi vemo, kaj se je tistega leta zgodilo. In popotniški plani so padli v vodo. Kasneje sva s Petrom z Indijo kar malo odlašala. Oziroma sem odlašala jaz, Tina. Petru je bila Indija že nekaj let prva na lestvici željenih destinacij. Jaz pa sem se jo, kljub številnim popotniškim izkušnjam, kar malo bala. Spraševala sem se, kaj mi, veliki ljubiteljici narave, Indija lahko ponudi. Spraševala sem se, ali bom lahko pogledala izza kupov umazanije in smeti v njeno skrito bistvo? Ali me bo vse skupaj tako motilo, da tega ne bom zmogla? Ali bom zmogla ohraniti nekaj osebnega prostora, v množici Indijcev, ki bi me lahko preprosto preplavili? Bo hrup in kaos tako zmotil moj notranji mir, da ne bom zmogla uživati v njenih drugačnih lepotah? Bo preintenzivno, prenaporno, preglasno, preumazano, predivje in prekaotično?

In potem je napočila pomlad in z njo spraševanje, kam bi želela odpotovati to zimo. Vedela sva, da si tokrat želiva potovati decembra. A kam? Mene so vlekle turkizne vode in morje, Petra že dolgo časa Indija. In nek trenutek me je prešinilo in rekla sem Petru: »Jaz grem s tabo v Indijo, če greš ti z mano na Maldive!«

In to je bilo to. V trenutku dogovorjeno. Kombinirane letalske karte za obe državi na enem potovanju sva imela kupljene v parih dneh. Dve med seboj tako zelo nasprotni deželi. Kaos Indije in raj Maldivov. Kako gre to skupaj? A danes, ko je potovanje že za nama in se vtisi usedajo, lahko rečem, da je bila najina nenavadna kombinacija izvrstna. Potovala sva v decembru, tri tedne in se domov vrnila tik pred novim letom. Zaradi cen letalskih kart seveda. A to nama je več kot ustrezalo. Jaz sem izbrala maldivske otočke, Peter pa se je odločil kateri del Indije si želi obiskati prvič. Ja, prvič, ker verjamem, da naju Indija nekoč pričakuje tudi drugič.

In za prvo raziskovanje Indije sva izbrala Radžastan. Radžastan je ena največjih in kulturno najbogatejših zveznih držav Indije, znana po puščavskih pokrajinah, mogočnih trdnjavah, kraljevskih palačah in živahnih tradicijah. Tako sva obiskala Jaipur, Udaipur, Jodhpur in Puškar. In jaz ne bi bila jaz, če si ne bi zraven Radžastana zaželela še obiska največjega spomenika ljubezni, veličastnega Taj Mahala v Agri. Plan sva imela že skoraj potrjen, pa je meni vseeno pri načrtovanju poti še nekaj manjkalo. Manjkala mi je narava. Narava in Indija? Hmm, težka bo, vsaj v Radžastanu😊

A kdor išče, najde. In jaz sem, na najini poti po Radžastanu, našla nacionalni park Ranthambore. V njem lahko, v naravnem okolju seveda in če imaš res veliko, ogromno sreče, vidiš bengalskega tigra. »Tina, ne veseli se prezgodaj, ker je za to res majhna verjetnost«, mi je govoril Peter. A jaz te najmanjše možnosti nisem želela izpustiti. In uresničila se mi je velika želja. Čisto proti koncu prvega jeep safarija smo zaslišali rjovenje, hitro obrnili jeep in tam je bil. Ob reki. Velik in veličasten, bengalski tiger. Živi dokaz, da so sanje uresničljive.

A seveda bistvo Indije ni v naravi in živalih, temveč v ljudeh. V izkušnji funkcionalnega kaosa. V barvah, vonjavah, okusih, zvokih. Indija je barvita, glasna, intenzivna, kaotična, noro fotogenična, naporna, edinstvena, umazana, okusna….in še mnogo več. Ko pogledaš izza umazanije in gužve, ko se navadiš na kaos, ki funkcionira, na zvoke, ki ne prenehajo, na smeti, ki so vsepovsod, na ulične pse in krave sredi ceste, začutiš pravo Indijo. Barve, vonjave, okusi, zvoki. Vse prepleteno, vse pomešano. Vse povezano. In ja, kljub številnim potovanjem do sedaj sva na začetku doživela kulturni šok. In zlagala bi se, če bi rekla, da potovanje po Indiji ni naporno. A je vseeno nekako bilo vredno, vsaj za naju. Doživela sva majhen del Indije in verjamem, da jo nisva obiskala zadnjič.

Poleg kaosa in umazanije pa naju je najbolj negativno pretresel umazan zrak v New Delhiju in okolici. Če tega ne doživiš, težko verjameš, da je možno. Sploh ker živimo v naši čudoviti, zeleni Sloveniji. Če ne drugega, iz Indije zagotovo odideš hvaležen za vse, kar nam naša mala državica ponuja. Smog v New Delhiju je bil tako gost in močan, zrak tako onesnažen, da se ni dalo normalno dihati. Da so odpovedovali in prestavljali lete. Da se zjutraj čudovitega Taj Mahala v Agri, iz najbolj znane, bližnje razgledne točke ni videlo sploh. Na srečo sva ga v polnosti doživela eno popoldan prej. Ja, tudi to je Indija.

In Indija je tudi »Delhi belly«. Bruhanje in driska, brez olepševanja, dobesedno. Midva sva res pazila. Nisva jedla na ulici, zobe sva si umivala z ustekleničeno vodo, solat in svežega sadja ni bilo na jedilniku. Pa je bil dovolj samo en sveže stisnjen pomarančni sok Petra in hude težave s prebavo so se začele. Ker domače rcnije niso pomagale, midva pa nisva želela izpustiti obiska Agre in Taj Mahala, sva kar takoj odšla k njihovemu zdravniku. Ne vem kaj so mu dali, a v trenutku je pomagalo in potovanje se je lahko nadaljevalo. Ja, tudi to je Indija.

Moram pa povedati še nekaj. Ne glede na kaos in množice Indijcev, ki te skoraj vsak trenutek obkrožajo, se res nikoli nisva počutila ogroženo. V smislu da bi naju nekdo želel okrasti ali kaj podobnega. Ja, zagotovo sva preplačala tuk tuke in verjetno še marsikaj, a se pravzaprav nisva želela nenehno pogajati za ceno. Naj imajo. Standard življenja v Indiji je za večino domačinov res nizek. Sva se pa celotno pot počutila popolnoma varno. Razen na cesti in v norem kaosu indijskega prometa. A to je spet druga zgodba.

In ker v življenju potrebujemo ravnovesje, sva si kot protiutež Indiji izbrala rajske Maldive. To ni bilo potovanje v Indijo s kančkom Maldivov, temveč Indija in Maldivi. Ne čisto časovno enakovredno, ampak skoraj. Za Maldive sva imela tako osem dni, kar se mi je zdelo dovolj. Dovolj za naju, za počitek in relaksacijo po intenzivni Indiji.

Nekdo me je vprašal, zakaj si nisva za zaključek potovanja po Indiji izbrala Andamanskih otokov, ki jim pravijo tudi indijski Maldivi? A jaz sem točno vedela, kaj si želim za zadnji del potovanja. Nisem si želela indijskih Maldivov ali tajskih Maldivov ali grških Maldivov. Želela sem si pravih Maldivov. Ker preprosto nikjer ni takšne rajske modrine, kot prav tu. Poleg tega so, glede na zapise na internetu, Andamanski otoki preplavljeni z Indijci, kar pa si zopet nisem želela. Indije je bilo za prvič dovolj v Indiji. Mir, palme, senca, rajska plaža brez množice turistov in modrina. Ta neverjetna edinstvena modrina Maldivov. Ter knjiga ali dve. Moja definicija raja.

Ker pa je v naju vseeno nekaj popotniške žilice, sva na Maldivih zamenjala tri otočke. Dva lokalna in en resort. Resort sprva ni bil v planu, a ko sem slučajno našla neverjetno ugodno ponudbo za dve nočitvi tik pred božičem v resortu blizu lokalnega otočka Dhigurah, nisva pomišljala dolgo. Rezervirala sva takoj. In bila na koncu celo upgrejdana v vodne vile nad laguno v kateri so plavali skati, ribice in mini morski psi. Na otočku je bilo turistov malo, no, vsaj plaže so samevale, kar je res nenavadno. Izposodila sva si kolesa in na najboljši možni način raziskovala koralni otoček.

Drugi del Maldivov pa je predstavljalo raziskovanje dveh lokalnih otočkov: sanjskega in čudovitega Dhiguraha ter malega Dhangetija. Tu pa sva doživela tiste prave, lokalne Maldive, se bosa sprehajala po ulicah iz koralnega peska ter s kolesom raziskovala mini džunglo lokalnega Dhiguraha.

Na potovanju sva dobila točno to, kar sva si želela ter še veliko več. Kombinacijo Indije in Maldivov pa priporočam vsem, ki si po naporni Indiji domov želijo priti spočiti.

Več utrinkov pa v spodnjih fotografijah.