Po Kolpi in okolici

Obisk Kolpe in okolice je bila že nekaj časa Petrova želja in kdaj, če ne letos si vzeti čas in jo raziskati. Sprva sva planirala obisk Starega trga in okolice za vikend, pa nama je vreme prekrižalo načrte. Še dobro, ker je bila baje ful gužva. In tako sva počakala na sončen dan sredi tedna, vzela dopust (ki ga letos začuda po mnogo letih prvič ne primanjkuje) in se odpravila ob južno mejo.

Najprej na čudovito razgledno točko Kozice, potem pa ob reko in na njo. Z mini gumenjakom, ki sicer ni najboljša pogruntavščina. Kolpa je mirna, za mene kar malo premirna in z gumenjakom gre res počasi. In z veliko truda. Preveslala sva cca 8 km in za to porabila 2,5h. Ne, veslanje ni moj najljubši šport 😊

Po, na trenutke kar malo dolgočasni dogodivščini na reki, sva si privoščila okusne lokalne postrvi v gostišču Madronič ter se odpeljala dalje proti Semiču. Že dolgo časa sem si želela ogledati izvir Krupe in njeno okolico. In če je Peter užival na reki (jaz manj, priznam), je bila modrina Krupe pravi balzam za mojo dušo. Pa ne samo njen izvir, pač pa tudi nekaj kilometrska pot ob njej. Na trenutke sem se počutila, kot da nisem v Sloveniji. Resnično se splača podati na pot od izvira do mini kraške jame z nenavadnim imenom Judovska hiša. In na celotni poti tja in nazaj nisva srečala niti enega človeka. Luksus.

Takšnih in podobnih skritih kotičkov je v Sloveniji še ogromno. In kdaj pa kdaj se splača vzeti dopust tudi med tednom, da jih lahko raziščemo v miru in tišini.