Naša afriška dogodivščina – BONAZAZI

Slab teden je minil od našega povratka iz črne celine. Čeprav priznam, da paše spati v svoji postelji in jesti mamino hrano, se umiti vsak dan in uživati v sodobnem svetu razkošja, ki ga tako ali tako večinoma čisto premalo cenimo…. pa hkrati že sedaj pogrešamo spanje pod zvezdami in prizore, ki nam jih je Afrika ponudila.

Potovanje ni bilo vedno enostavno, saj je bil road trip intenziven in nemalo dni je bilo, ko nismo prišli niti do tega, da bi si umili zobe ali se stuširali, but “who cares”? 🙂 . Nobenega luksuza, a hkrati največji luksuz uživanja v kulisi, ki jo lahko ponudi divja narava, veličastni živalski svet ter prvinska ljudstva, živeča stran od ponorelega zahodnega sveta.

Dve družini, 22 potovalnih dni, 5700 prevoženih kilometrov, 4 države, 7400 fotografij (ki so po veliki muki zaenkrat reducirane na 800), ena počena pnevmatika (kar je na srečo precej majhna številka za poti, kjer smo se vozili), 14x mukotrpno izpolnjevanje obrazcev na mejah, 2x izkopavanje avta iz peska, 19x spanje pod bilijoni zvezd z najlepšim pogledom na Mlečno cesto, dnevnih 25-30 stopinj in nočnih komaj 5, nepregledna množica živali ob katerih smo se spraševali, v katerem filmu smo to mi sedaj. In še preden smo dojeli, je prišel nov veličasten prizor, in še en, in še en….do konca.

Namibijska puščava; fotogenični Spitzkoppe; privilegij spanja pri ne – turističnih Himbah; bush walk z Bušmani; otroci v lokalni šoli, ki smo jo obiskali; off road dogodivščina ob iskanju puščavskih slonov; veličastna Etosha – za katero nimam besed – saj predstavlja National geografic v živo; nacionalni park Chobe, ki nam je ob večerni vožnji z ladjico na istoimenski reki postregel s prizori, ki so kot iz filma; najlepša drevesa baobabi; puščava Kalahari; Viktorijini slapovi, ki jih imenujejo tudi “Dim, ki grmi” ( Mosi – oa – Tunya) ter za piko na i – prelet delte Okavango.

Tam nekje, v sredini južnega dela Afrike, se nahaja področje, ki ga domačini imenujejo BONAZAZI. Stičišče štirih držav, ki bodo za vedno ostale del nas. Bocvana, Namibija, Zambija in Zimbabwe.

V nasprotju s splošnim prepričanjem, potovanje po Afriki ni poceni. To je bilo do sedaj naše najdražje potovanje, a ni nam žal niti enega samega zapravljenega evra, saj je bilo nad vsemi pričakovanji. Zanj bi se odločili ponovno in vedno, tudi če je na ta račun pločevina, v katerih se vozimo po cestah mnogo pod slovenskim povprečjem. In tako bo definitivno ostalo še dolgo. But, who cares? 🙂 .

Naj vas naše prve fotke (uf, kako težko jih je bilo izbrati) popeljejo na potovanje, in naj v vas prebudijo (ali pa tudi ne, ljudje smo različni) radovednost, pogum in vizijo (samo želja ni nikoli dovolj!). Vizijo – da se da, da je možno, da je vredno in da pogum vedno premaga morebitni strah. In če vas vleče v Afriko, ne čakajte predolgo, saj je resnično vredna popotniškega raziskovanja.