Vogel in bohinjske gore

Prosta sobota in napovedano sončno vreme – brez dvoma po vitamin D in N v naravo 🙂 .
In ker je bila – poleg sončka napovedana še toplotna inverzija, smo vedeli da gremo po sonček in zlate macesne v naš prelepi TNP.
Smer – Bohinj in bohinjske planine. A na poti proti Bohinju nas je ovila visoka megla in odločili smo se spremeniti plan. Z nihajko smo se odpeljali na Vogel in tam takoj prišli nad morje oblakov. Odločili smo se za krožno turo. Iz zgornje postaje žičnice na Voglu smo se odpravili do Orlovih glav, od tam do planine Zadnji Vogel ter zopet nazaj do roba Rjave skale. Krožna pot nam je vzela dobre tri ure, skupaj s postanki, malico in uživanjem v razgledih in amfiteatru gora okrog nas.
Na Voglu sem že bila in vedela sem, da bo lepo. Še nikoli pa nismo šli na planino Zadnji Vogel. Kaj naj rečem. Raj v objemu jesenskih barv in čistega miru in tišine. Če bo še koga potegnilo v te lepe konce in se bo odločil za podobno krožno pot je edino pomembno, da se odločite za krog v smeri:
žičnica – Orlove glave – planina Zadnji Vogel – žičnica. In ne obratno.

Nad Bohinjem je malo morje čudovitih planin, ki v jeseni vabijo s svojimi zlatimi barvami in lepimi razgledi. Splača se potruditi in vsaj kakšno obiskati.