Dubai
Za marsikaterega prebivalca našega čudovitega planeta predstavlja obisk Dubaia sanjsko destinacijo.
No, mi nismo med njimi. Mogoče bi se celo strinjala, da je fajn videti, kaj so ustvarili milijoni in milijarde ter pridevniki v umu ustvarjalcev, kot so: več, višje, najboljše, najvišje, najdražje…a če se še tako trudim, neke lepote v tem ne vidim. Tudi arhitekturni “dosežki” so v primerjavi s tistim, kar so naši predniki in visoko razvite civilizacije ustvarjale precej pred nami – zgolj pesek v oči. In tako nas je Dubai pustil precej ravnodušne, oziroma neskončno hvaležne za vse kar imamo v naši majhni prelepi državici pod Alpami. Ja, vsi tisti, ki se pritožujete nad življenjem tu, pojdite malo v svet. Ko se boste vrnili, boste neskončno hvaležni za vse, kar nam je dano. Ni ga denarja na tem svetu, ki bi me prepričal, da bi šla živeti v Združene Arabske Emirate. Vem pa, da smo si različni. Še sreča.
Za vse, ki imate naravo neskončno rajši kot bogato betonsko džunglo, bo ena noč in en dan za obisk Dubaia vrh glave. Če imate kakršnokoli možnost, pa naj vam bodo Združeni Arabski Emirati izhodišče za obisk Omana, ki nas je popolnoma “sezul” in pustil odprtih ust in polnega srca radosti ter lepot. Brez besed smo ostali. Pristen, prijazen, varen, neverjetno lep, skoraj pravljičen…je čisto nasprotje tistega kar so milijoni in milijarde ter želja po še več in še bolje ustvarili v sosednji državi. Pa je Oman prav tako zelo bogata država, brez dvoma. A v svojem bistvu preprosta, čista, srčna, lepa in pristna.
Morda je bil šok za nas prevelik in vrstni red obiska zopet ni bil najbolje izbran. Mogoče pa smo zgolj izbirčni? Ali je to dobro ali slabo?
Spominjam se pogovora, ki ga je imel Peter s prodajalcem zelišč na znanem Spice souk-u. Šlo je nekako takole:
“Sir, sir where are you from?”
“Slovenia. Do you know where Slovenia is? Near Italy 🙂 .”
“O, Slovenia. Yes, yes….Very small country. Very poor. No oil.”
In potem Peter, jasen in direkten kot vedno. Zadane v srčiko stvari:
“But we have water, a lot of clean water!”
In potem vse tiho je bilo….
Ja, tako nekako. Želim si, da nam stvari ne bi bile tako samoumevne, da bi znali ceniti vse naravne danosti, ki jih življenje pod Alpami nudi.
In ja, tako kot večina turistov, ki obiščejo Dubai – smo se tudi mi povzpeli na Burj Khalifo, na trenutno še najvišjo stavbo na svetu. Princip ovc in množice. Tudi mi mu kdaj podležemo. Pa bi se za to odločili še enkrat?
Iskreno – ne vem. Se sprašujem tudi sama. Biti tako visoko je zanimiv občutek, a v bistvu nas je sama izkušnja pustila nekako neizpolnjene. Tisto, kar pa se nam je najbolj vtisnilo v spomin pa je bil ples fontan pod Burj Khalifo, ki se zgodi vsake pol ure in je resnično nekaj posebnega. Tu pa smo uživali, priznam in tega ob morebitnem obisku Dubaia ne izpustite.
Vedno ko potujemo in se srečujemo z novimi izkušnjami, ljudmi, naravo, lepoto ali njenim nasprotjem, mi je tako kristalno jasno, da ljudje vedno izbiramo. Izberemo sami, nič ni slučajno. Ali se zavedamo na podlagi česa izberemo, na podlagi česa nas točno nekaj določenega pritegne – to pa je drugo vprašanje.
Ali kot pravijo stari ljudje: Gliha vkup štriha. Podobno pritegne podobno. Vam zveni znano?
Ni potrebni prebrati kupe novodobno duhovnih knjig, da razumeš bistvo življenja. Včasih je čisto zadosti, da si vzameš čas in malo poklepetaš. Prisluhneš nasvetom naših babic in slišiš modrosti tišine.
In potem se vprašaš – zakaj že rabim obiskati Dubai?