Zakaj nas potovanja bogatijo?

Spomini na decembrsko potovanje po Filipinih še vedno odzvanjajo v naših mislih, občutkih in telesih. Pravzaprav šele sedaj po več kot dveh mesecih, ko si – brezkompromisno vržen v ritem in kaos zahodnega sveta – izkušnja odklopa od le tega – dobiva svojo največjo vrednost.

Mogoče je tako z večino stvari v življenju. V odsotnosti zunanjega miru znaš mir najbolj ceniti. Opazujem dogajanje tukaj in sedaj in ni mi všeč. Sploh mi ni všeč. In ne, ne bežim iz resničnosti v spomine neke drugačne izkušnje, samo opazujem. In pride preblisk, misel, čustvo – drugačno in polno spominov na nek drugi svet in izkušnjo v njem. In vem, da me je ta izkušnja spremenila. Me nekaj naučila. Mi odprla pogled in srce in stopila še nekaj predsodkov ali strahov. Pač del vsega, s čimer smo ljudje po navadi vsaj malo “naloženi”.

Vem, da nas potovanja spreminjajo. Le kako bi lahko ostal enak? Spremeni se ti odnos do sveta, ljudi. Dobiš širši in globlji vpogled na svet, ljudi, življenje, naravo, kulture, narode, rase, verstva.

Nobene pripadnosti točno tej državi v katero sem se rodila – ne čutim. Se opravičujem vsem po srcu zavednim Slovencem. Občudujem naravo Slovenije in neskončno hvaležna sem, da imam možnost živeti v deželi, kjer živim.

A ko se nekdo pritožuje nad življenjem tu, nad sistemom, ki ni dober, nad državo, ki ni pravična, nad številnimi ljudmi, ki kot begunci s pogumom in upanjem polnim srcem odhajajo naproti miru in morebitni sreči nekoč nekje in rušijo naše notranje zidove ter nastavljajo ogledala vsem kar je v nas…takrat se mi velikokrat zazdi, da očitno ne živimo na istem planetu. In da bi bilo dobro vse poslati malo v svet. Svet bi jih spremenil.

Prednost potovanj je drugačen pogled na ljudi, ki te obkrožajo in na stvari, ki se dogajajo. Na potovanju velikokrat lahko prideš v stik s svojimi največjimi strahovi, a tudi s svojo močjo, iznajdljivostjo, odzivnostjo, prilagodljivostjo, spoštljivostjo, sočutjem, hvaležnostjo in zavedanjem lepote ter vsakega trenutka. Da o čudoviti naravi, drugačnih, a zanimivih ljudeh, kulturah in običajih ter seveda tudi velikokrat nezavidljivih razmerah in “nepravičnih” sistemih – sploh ne govorimo.

Na potovanju si neštetokrat izpostavljen situaciji, na katero v nekem trenutku nimaš vpliva, situaciji nepredvidljivega, kjer treniraš svojo sposobnost prilagajanja, spuščanja pričakovanj, prisotnosti v trenutku, sprejemanje drugačnega.
In ja, mnogokrat je čudovito lepo. In ja, velikokrat je težko. In ne, teh izkušenj ne bi zamenjala za nič na svetu.

In otroci, ki s teboj potujejo – srkajo vse to v sebe. Odpira se jim pogled. Postajajo prožnejši. Prilagodljivejši. Bolj spoštljivi in s polno mero zaupanja v svet in v svoje možnosti življenja v njem. Hvaležni za vse kar imajo doma v Sloveniji.

Zato – potujte. Pojdite izven cone udobja svojega doma. Pojdite nekam, kjer še nikoli niste bili. Pojdite čez morebitne strahove. Izkušnja, ki jo boste dobili – bo neprecenljive vrednosti, kljub kakšni morebitni težavi, s katero se na potovanjih včasih soočimo.

In včasih nas nekdo vpraša:
Kako si potovanja lahko privoščite?

Vem, obstaja del ljudi, ki si potovanj ne morejo privoščiti. Ostali pa….je resnično stvar prioritete. Iznajdljivosti – saj so potovanja iz leta v leto cenovno ugodnejša.

In ko pogledam svoj 16 let star avto, ki bi ga večina Slovencev že zdavnaj zamenjala, ko pogledam prapotopno televizijo, ki na srečo ne kraljuje v našem domu, ko odprem omaro in vidim v njej samo tiste obleke, ki jih človek pač nujno potrebuje za življenje in delo… in ko dam na nasprotno stran tehtnice izkušnje in trenutke iz potovanj, ki jih nikoli ne bomo pozabili… potem vem, da sem se pravilno odločila.

Kako pa se boste odločili vi?