Vulkanski Eolski otoki

Eolski otoki ali Otočje Lipari je arhipelag sedmih otokov severno od Sicilije. Ime so dobili po bogu vetra Eolu, znani pa so po svoji neokrnjeni naravi in vulkanski aktivnosti. Uvrščajo se med Unescovo svetovno dediščino.

Današnja oblika Eolskih otokov je posledica vulkanske dejavnosti pred 260.000 leti, a daleč od tega, da ne bi bili več vulkansko aktivni. Izmed sedmih otokov je vulkanska aktivnost prisotna na dveh: na otoku Vulcano ter na bolj znanem in vulkansko še vedno zelo aktivnem Stromboliju. Na najinem tokratnjem potepanju sva obiskala dva otoka Eolov: Panareo in Stromboli.

Panarea je pravi mali dragulj Liparskih otokov. V času izven glavne turistične sezone je njena lepota res neokrnjena. Pravijo ji tudi eolski dragulj, z osupljivo lepo pokrajino, belimi hiškami in cvetočimi rožami ter izjemnimi razgledi, tudi na sosednji Stromboli. Panarea me je malo spominjala na grški Santorini, samo z mnogo manj obiskovalci, sploh izven glavne turistične sezone.

Poleg Panaree pa sva si najbolj od vsega želela obiskati in doživeti Stromboli. Stromboli je eden izmed vulkansko najbolj aktivnih otokov na svetu. Pravijo mu tudi »sredozemski svetilnik«, saj osvetljuje nočno nebo s svojimi rednimi izbruhi. Ognjenik na otoku ima značilno vulkansko obliko in 1000 metrov višine. Bolj kot Stromboli podnevi, sva si želela doživeti Stromboli ponoči. In nama je uspelo. Opazovanje vulkanskih izbruhov in lave, ki teče po pobočjih je bilo resnično izjemno doživetje. Severno od Strombolija leži znameniti Strombolicchio, mini vulkanski otoček, ki predstavlja najbolj severno točko celotne sicilijanske regije. Poleg opazovanja nočnih izbruhov Strombolija, pa je lepoto večera pričaral tudi čarobni sončni zahod. Hvala Italija, za čudovito doživetje.