Naš izbor: vrhunci potovanja po Avstraliji

Naše poletno štiri tedensko potovanje po delu Azije in po Avstraliji je postreglo z res veliko izjemnimi doživetji in kar nekaj trenutkov je bilo, ko smo rekli preprosto samo vau 🙂 . Potovali smo po delu Avstralije, ki ga ne obišče čisto vsak (v mislih imam predvsem severni Top End) in zato se mi zdi še bolj pomembno o tem pisati in približati ta čudoviti del dežele Down Under tudi tistim, ki se bodo na potovanje po Avstraliji še odpravili. O logistiki potovanja sva s Petrom že pisala in več o njej si lahko preberete v članku: Avstralija, Malezija in Singapur: logistika potovanja in praktični potovalni nasveti.

Kateri so bili najlepši kotički na našem potovanju in bi jih z veseljem priporočili za obisk in raziskovanje. Izbrala sem 10 najlepših, čeprav bi jih bilo lahko še kar nekaj več 🙂 . Na zemljevidu so prikazani takole:

1. Sydney

Sydney je bilo naše prvo srečanje z Avstralijo. Kultno in res kulsko mesto, ki nas je navdušilo in očaralo. Preprosto zaljubili smo se v Sydney in popolnoma razumem vse tiste, ki se preselijo v ta del sveta. Malokrat nas kakšno mesto res navduši in Sydney je eno izmed njih. Nastanjeni smo bili v samem centru mesta, v Big hostlu, kar nam je omogočilo raziskovanje mesta večinoma kar peš. Kljub temu, da smo bili tu v njihovi zimi, smo imeli srečo z vremenom, saj je bilo nebo (razen nekaj oblačkov drugi dan) popolnoma jasno in sredi dneva smo bili brez težav tudi v kratkih rokavih. Obiskali smo Hyde Park, Royal Botanic Gardens, čudovito razgledno točko Mrs Macquaries Point, znamenito in res čudovito Sydney Opera House in večkrat prehodili celotno območje, ki se mu reče The Rocks. Povzpeli smo se na Harbour bridge in od tam opazovali sončni zahod, se z ladjico za domačine zapeljali po zalivu Sydney Harbour vse do območja in znamenite plaže Manly (ki sicer ni nič posebnega). Tudi v Sydneyu ni šlo brez Kitajske četrti, kjer smo začuda vsak dan jedli za normalen denar, zadnji dan pa nas je navdušilo območje Darling Harbourja. Z lahkoto bi tu ostali še veliko dlje. Vzdušje pa svobodno, sproščeno, skulirano.

Koliko časa: slabe 3 dni
Kaj je bilo najlepše: Royal Botanic Gardens in znamenita Sydney Opera House z okolico. Razgled na njo pa je najlepši iz ladjice v popoldanskem času in iz mostu Harbour Bridge ob sončnem zahodu.

2. Great Ocean Road

The Great Ocean road (Velika oceanska cesta) je legendarna obalna cesta, ki velja za eno izmed najslikovitejših obalnih cest na svetu. Ovinkasta cesta se vije 243 km vzdolž skrajno južne avstralske obale in ponuja res čudovite poglede na ocean in naravne skalne formacije ob in v njem. Najboljše izhodišče za obisk je Melbourne, za ogled vseh znamenitosti na in ob cesti pa si je dobro vzeti vsaj 2, raje 3 dni. Poleg vseh razgledov je tu znamenitih Dvanajst Apostolov (Twelve Apostles Marine National Park), mogočne skalne formacije, ki kljubujejo oceanu in vetru. Seveda jih ni točno 12, a to svetopisemsko ime se vsekakor dobro sliši 🙂 . Poleg znamenitih Dvanajstih Apostolov pa so tu še Loch Ard Gorge in London Arch. A tisto, kar je najlepše je narava, ki obkroža obalno cesto. Na skrajnem jugu Avstralije se namreč nahaja Great Otway National Park, z obilico divjega živalskega in rastlinskega sveta. Mi smo se tu največ časa zadržali na območju Kennett river in Grey river roada, predvsem zaradi številnih koal, kengurujev in ptičev, ki naseljujejo to območje. Več o živalskem svetu Avstralije in naši izkušnji z njim pa si lahko preberete v članku: Divji živalski svet Avstralije.

Koliko časa: 2 dni, a priznam, da je bilo premalo 🙂 .
Kaj je bilo najlepše: razgled na znamenitih Dvanajst Apostolov ter območje Grey river roada, kjer smo opazovali divje koale, kenguruje in številne papige, vse zelo od blizu, a hkrati divje in svobodno.

3. Uluru in Kata Tjuta

Uluru je najlepši monolit na svetu. Zagotovo. Ko sem ga prvič zagledala sem cvilila kot majhen otrok in bila res, res srečna. Želela sem si ga obiskati že od svojih najstniških let, ko sem prvič prebrala knjigo Marlo Morgan: Imenovali so jo dvoje src. Ali je res tako veličasten in poseben? Je, za mene iskreno je. Kljub številnim popotnikom, ki pa se ob njem kar nekako porazgubijo. Vsaj pri nas je bilo tako. Odpravili smo se tudi na slabih 11km dolg pohod okrog njega in večino časa smo hodili sami, brez gneče in ostalih turistov. In če sem za Uluru pričakovala, da nas bo navdušil, pa so nas Olgice (Kata Tjuta) popolnoma nepričakovano očarale, morda še bolj kot sam Ayers Rock. Rdeči center je res rdeč in prav veličastno je opazovati barve teh oranžno rdečih monolitov ob sončnem zahodu ali vzhodu.

Koliko časa: 2 nočitvi, slabe 3 dni
Kaj je bilo najlepše: sončni zahodi. Presenetljivo je bil sončni zahod ob »Olgicah« (The Olgas, Kata Tjuta) še lepši od tistega ob Uluruju, kljub njegovi veličastni barvi. Morda zato, ker smo ga opazovali skoraj popolnoma sami 🙂 .

4. Kings Canyon

Kings Canyon se nahaja v nacionalnem parku Watarrka, ki je od Uluruja oddaljen cca 300 km. Okoli njega poteka čudovita približno 4 ure dolga Kings Canyon Rim Walk, ki se vzpne nad kanjon in ga popolnoma obkroži. Resnično divje in prelepo, kljub temu, da je bila pot dolga in na trenutke naporna. Na srečo smo bili tu v njihovi zimi in nam visoke temperature niso delale težav, čeprav je bilo tudi sedaj kar vroče. Naslednji dan smo opravili še krajši Kings Creek Walk, ki poteka po kanjonu in se kasneje, sredi dneva, odpravili dalje proti mestu Alice Springs.

Koliko časa: 1 nočitev, dan in pol ob kanjonu
Kaj je bilo najlepše: celotna pot Kings Canyon Rim Walk, ki jo zelo priporočamo. A če v rdeči center potujete izven obdobja njihove zime, se na pot odpravite dovolj zgodaj, da se izognete visokim temperaturam.

5. Karlu Karlu (Devils Marbles Conservation Reserve)

Karlu Karlu oziroma Devils Marbles je bilo morda najlepše presenečenje na našem avstralskem roadtripu, zagotovo pa nam je omogočilo izkušnjo najlepšega divjega kampiranja na celotni poti. Veličastne, spektakularne in ogromne granitne strukture so neverjetne in z lahkoto se izgubljaš med njimi. Najlepše je, ker se na njih lahko tudi povzpneš, v večernih urah pa opazuješ čudovito Milky Way. Zvezd toliko, kolikor jih do sedaj še nismo videli. Na žalost (ali na srečo 🙂 ) se Devils Marbles nahajajo precej odmaknjene, sredi ničesar, dobrih 400 km severno od Alice Springsa, ob cesti Stuart Highway.

Koliko časa: 1 dan, 1 nočitev
Kaj je bilo najlepše: vse 🙂 . Dnevno in večerno raziskovanje ter nočno opazovanje zvezd sredi ničesar.

6. Nitmiluk NP

Nitmiluk NP je bil naš prvi stik s severnim Top Endom. Po kar precej preživetih dneh v rdečem centru Avstralije, je bil vlažen in skoraj tropski skrajni sever dobrodošla sprememba. Prvi nacionalni park, ki smo ga obiskali v Top Endu je bil ravno Nitmiluk NP in čudovita soteska Katherine Gorge, kjer smo se srečali tudi s prvimi krokodili, sicer manj nevarnimi freshiji. Odpravili smo se na popoldansko vožnjo z ladjico po soteski in kljub temu, da so cene organiziranih izletov v Avstraliji drage, nam ni žal, saj je bilo res lepo. Sotesk je več in so med seboj povezane, sam nacionalni park pa obsega tudi številne slapove, ki jih lahko obiščeš izven organiziranih tur, samostojno. Najlepši je zagotovo slap Leliyn/Edith falls, ki smo ga obiskali naslednji dan in je »crocodiles free zone«, kar pomeni: nobenih strahov pred krokodili 🙂 .  Najlepši so zgornji slapovi, sploh v pozno popoldanskih urah, ko je ljudi manj in je svetloba najlepša. Čudoviti kontrast med rdečimi skalami in vodo pod njimi. Zagotovo najlepše kopanje pod slapom do sedaj.

Koliko časa: 2 dni
Kaj je bilo najlepše: popoldanska osvežitev v zgornjih slapovih Leliyn falls.

7. Jezero Argyle

Ko smo prvič prispeli do jezera Argyle, smo takoj spremenili plan potovanja in si privoščili ne najcenejše kampiranje ob edinem kampu ob jezeru. Resnično pravi balzam za telo in duha. Jezero Argyle je bilo bolj kot ne slučajno dodano na naš plan potovanja, saj je bilo na poti do nacionalnega parka Purnululu, ki sva si ga s Petrom želela obiskati. A včasih so najmanj načrtovane poti najlepše. Čudoviti razgledi in sončni zahodi za vikat. In kopanje v jezeru, za katerega smo šele kasneje izvedeli, da gosti številne freshije (nenevarne sladkovodne krokodile). A brez skrbi, v resnici ni bilo nevarno, saj pravi nevarni saltyji do njega nimajo dostopa. Ob jezeru smo se ustavili in si privoščili dan razvajanja tudi po zaključku divjega kampiranja v nacionalnem parku Purnululu. Lepo, res lepo 🙂 .

Koliko časa: 2 dni, 2 nočitvi
Kaj je bilo najlepše: razgled in sončni zahod na Pannikin sunset lookout

8. Purnululu NP

Purnululu NP je najbolj odmaknjen, divji in ne turistični del naše avstralske dogodivščine. Iz jezera Argyle smo se odpeljali do Kununurre, kjer smo prevzeli 4WD in nadaljevali pot proti jugu. Vstop v nacionalni park je oddaljen 53 km iz glavne ceste, ki povezuje Kununurro in Halls Creek. To je bilo najdaljših 53 km na vseh naših poteh. Makadam, grob, poln lukenj in zanj smo potrebovali 2 uri. Dve uri, da smo prišli iz glavne ceste (ki je bila btw 800 km izven naše poti 🙂 ) do izhodišča v nacionalni park. Dobro nas je prerukalo 🙂 . Park je bil odkrit šele leta 1983 in je bil, zaradi naravnih lepot in posebnih formacij imenovanih The Domes v področju Bungle Bungle, takoj uvrščen na seznam Unescove naravne dediščine. V parku sta dva kampa, kjer pa ni praktično ničesar, razen prostorov za divje kampiranje. Popolnoma vse je potrebno prinesti s seboj, tudi vodo. O tem, kako odmaknjeno področje je to, govori tudi dejstvo, da je bilo to sploh edino mesto v Avstraliji, kjer vstopnine nismo mogli plačati s kartico, ampak zgolj z gotovino. To je v Avstraliji res nenavadno. Ali se bo splačalo, smo se spraševali doma? Ja, bilo je vredno, čeprav na trenutke naporno. Malokrat do sedaj smo naleteli na tako posebno pokrajino in tako odmaknjeno od turizma. Odpravili smo se na nekaj pohodov, a že sedaj, sredi avstralske zime so bile temperature res visoke in utrujajoče. Osredotočili smo se predvsem na južni del nacionalnega parka, na področje Bungle Bungle.

Koliko časa: dva dni
Kaj je bilo najlepše: veličastna Cathedral Gorge in območje okoli Piccaninny Creek Lookout-a

9. Kakadu NP

Kakadu je svet za sebe. In kot sem napisala že večkrat in se bom najbrž še malo ponavljala – res poseben, skrivnosten, divji in prelep svet. Če bi morali izbrati en sam najlepši kotiček na vsem našem potovanju po Avstraliji, bi izbrali Kakadu. O njem bom še pisala, da vam približam ta poseben svet. Sveto zemljo aboriginov, ki je po mojem mnenju tudi najbolj zaščitena od turističnega vpliva, saj je na posebno območje Kakadu nacionalnega parka – v območje Arnhem Land, omejen vstop dovoljen samo s posebnim dovoljenjem. Po celem parku pa je čutiti izredno spoštovanje do starodavne kulture aboriginov. Kakadu je razdeljen na sedem regij in ima šest vremenskih sezon. Poslikave aboriginov tu so čudovite, prav tako narava in rastlinski ter živalski svet. Ponovno si več o živalstvu lahko preberete v članku: Divji živalski svet Avstralije. Tudi tu smo naredili nekaj pohodov, ter se odpravili na jutranjo vožnjo z ladjico po Yellow river billabongu, ki je bila najlepši del najlepšega dela potovanja. Kopali pa se v Kakaduju v naravi nismo. Tega ne priporočam, saj so saltyji, napadalni in nevarni krokodili praktično povsod, v vseh vodah in tudi občasno v slapovih. Prav tako je zelo pomembno izbrati pravi čas potovanja v Kakadu in celoten avstralski Top End, saj so v njihovem poletju tu močna deževja in velike poplave, kar naredi to območje idealno za raziskovanje ravno v našem poletju. Še bi se vrnili 🙂

Koliko časa: 3 nočitve, 3 dni
Kaj je bilo najlepše: Ubirr in še posebej jutranje raziskovanje (z ladjico) Yellow river billabonga

10. Litchfield NP

Litchfield smo si pustili za konec in pravzaprav do zadnjega nismo vedeli, ali ga bomo imeli čas raziskati ali ne. Ker slovi po čudovitih slapovih in ogromnih ter nenavadnih termitnjakih, smo vseeno po tihem upali, da nam bo uspelo. In nam je. Bilo je lepo, sploh termitnjaki so nekaj posebnega, ogromni in zelo različnih oblik ter struktur. A hkrati je bilo ob slapovih kar precej ljudi (turistov in domačinov), česar pa smo se pravzaprav na tem potovanju malo odvadili in nas je na začetku kar zmotilo. Zato priporočam obisk slapov resnično dovolj zgodaj ali pozno popoldan, da se izognete množicam, ker so pa čudoviti in jih je vredno obiskati. Litchfield je poseben tudi zato, ker so slapovi tu popolnoma varni za kopanje, za razliko od marsikaterih drugih kotičkov v Top Endu. To pa tudi ni kar tako 🙂 .

Koliko časa: 1 nočitev, 1 dan
Kaj je bilo najlepše: ogromni termitnjaki in slapovi brez gužve 🙂 .

Poleg zgoraj omenjenih kotičkov pa so bila tu še slana jezera, rudniki opalov, divje reke, naravni topli vrelci (hot springsi), dežela baobabov, rdeča prostranstva avstralskega outbacka, neskončno dolgi vlaki in cestni roadtrain-i.

Ja, Avstralija nikogar ne pusti ravnodušnega. In prav je tako 🙂 .