Skrivnostni svet Krasa
Kras je poseben svet. Svet rdeče zemlje in rdečega vina, svet kamna in vode, svet vetra in sobivanja z naravo, svet zgodovine in svet neizmerne kulturne in naravne dediščine Slovenije.
Geografsko gledano je planota Kras področje med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino in Brkini.
Za nas je najlepše Kras obiskati spomladi, ko kamen »zacveti« in ga obrusijo cvetovi vrtnic, vasice pa obkrožijo polja maka in ostalih cvetlic ter rdeče češnje in pisani čebelnjaki. To je naša najljubša podoba Krasa: cvetoča, dišeča, pisana, še vedno skrivnostna in mnogokrat vetrovna ter brez izjeme gurmanska.
V spodnjem članku vam tokrat predstavljam našo zadnjo pot na Kras. S Petrom sva ga obiskala že velikokrat in vedno kombinirala naravne znamenitosti s kulturo in predvsem dobro hrano, ki jo na Krasu ne manjka.
Naše tokratno raziskovanje smo začeli izven Krasa, v Otlici, vasici nad Ajdovščino, ki je izhodišče za obisk Otliškega okna. Otliško okno je naravni kraški most severno od Ajdovščine, na robu Trnovske planote. Pot do njega je enostavna in kratka, primerna tudi za tiste z mlajšimi otroci. Območje ponuja čudoviti pogled na Vipavko dolino in je res vredno obiska. Na poti do okna se lahko ustavite tudi v dvorcu Zemono, si v Ajdovščini ogledate izvir Hublja ali v Vipavi izvir reke Vipava. Za vse ljubitelje skal in plezanja pa je lahko super začetek raziskovanja Krasa tudi Gradiška tura, 793 metrov visok vrh, na katerega vodi Otmarjeva ferata (zahtevna zavarovana plezalna pot), pa tudi kakšna lažja pot do vrha, iz katerega se odpre čudovit razgled na Vipavsko dolino. Čeprav sva se s Petrom na Gradiško turo podala že večkrat, pa smo jo tokrat izpustili. V vsakem primeru pa lahko za vse ljubitelje skal in gora predstavlja čudovit začetek raziskovanja tega dela Slovenije.
Po Otliškem oknu pa nas je pričakal tisti pravi Kras. Majhne, preproste, posebne kamnite vasice z ozkimi ulicami in neko posebno tiho čarobnostjo. V pomladnem času polne vrtnic in rož, obdane z vinogradi, polji maka, češnjami in čebelnjaki.
Prva vasica, ki smo jo obiskali je bila Goče, ena najlepših in najstarejših kraških vasic, na srečo malo poznana in zato popolnoma neturistična.
Seveda nismo mogli mimo slikovitega in bolj poznanega Štanjela, kjer pa začuda in zahvaljujoč koroni sploh ni bilo veliko obiskovalcev. Štanjel je najbolj poznano kraško naselje, ki se terasasto vzpenja proti vrhu 363 metrov visokega griča Turn. Ozke ulice, kamnite hiške, zopet cvetoče vrtnice, znamenit Ferrarijev vrt, najstarejša Kraška hiša, degustacije pršuta in terana in še in še.
Pot nas je naprej vodila proti še eni posebni kraški vasici Kobjeglava, kjer smo se na srečo malo izgubili in naleteli na čudovita polja maka in ostalih travniških cvetlic. Prelepo.
Če imate dovolj časa, se lahko podate še malo proti severu, do vasice Branik in gradu Rihemberk, zagotovo vrednem ogleda.
Preko Komna smo nadaljevali pot v manj poznano Pliskovico, kjer se v stari Slamčevi domačiji nahaja tudi mladinski hostel Pliskovica. Več kot 400 let stara poslopja ohranjajo ogromno kraških elementov, zato je kompleks zaščiten kot kulturni spomenik. Idilično okolje je res idealno za prenočevanja. In brez enega samega turista, vsaj v času našega obiska nismo srečali nobenega.
Mimo Tomaja smo pot nadaljevali proti kraju Lokev, kjer smo se gurmansko razvajali v najstarejši kraški gostilni Muha. Dobrih, domačih kraških gostiln in kmečkega turizma je na Krasu res veliko in kar težko je izbrati. S Petrom sva se nekoč velikokrat ustavila v izvrstni turistični kmetiji Ostrouška Pelicon in še danes se mi cedijo sline, ko pomislim na vse njihove dobrote. A sedaj so način dela spremenili in so odprti samo še za skupine ob predhodni najavi in dogovoru. Torej je Ostrouška tokrat odpadla, gostilna Muha pa tudi ni razočarala.
V bližini kraja Lokev se nahaja tudi ena izmed najlepših podzemnih jam pri nas, Vilenica. Zaželela sva si ponovnega obiska tudi tokrat, da jo pokaževa še otrokoma, pa je bil zaradi korone tudi njihov urnik dela spremenjen in vodeni ogledi možni samo ob 15h (namesto ob 15 in 17h), kar pa smo zamudili. Pa nič hudega, bo nekaj počakalo na naslednjič.
In seveda je možen tudi obisk Kobilarne Lipica, ki pa smo se jo mi odločili izpustiti.
Vsi ljubitelji pohodništva pa se lahko odpravite na tematsko pot, ki se nahaja v neposredni bližini Lipice in jame Vilenica in se imenuje Živi muzej Krasa. Izbrana je bila za najboljšo tematsko pot v Sloveniji. V Volčjem Gradu (kraški vasici v bližini Komna) pa se nahaja še ena posebna učna pot, dolga 5km: Pot kamna.
Kras nas nikoli ne razočara. Njegove naravne lepote, tišina in mir, razgledi, zgodovina in kulinarika. Za vsakega se najde tisto, kar mu je najbližje. In zato se tako radi vračamo na ta čudovit košček Slovenije.