Plan potovanja: Azori

Zadnji članek o noro lepem otočju Azorov, je najin plan potovanja.

Azori niso destinacija, kamor bi lahko, iz danes na jutri, poceni odšel zadnji trenutek. Vsaj v obdobju, ko je potovanje po njih najlepše (pozna pomlad, poletje, zgodnja jesen), težko. Zato je začetek leta idealni trenutek za organizacijo potovanja na rajske otočke sredi Atlantika. Logistiko potovanja sva spisala v obsežnem članku tule: https://potepanja.com/azori-logistika-potovanja-in-prakticni-potovalni-nasveti/
Prvi vtisi o zelenem raju sredi Atlantika pa so strnjeni v članku: https://potepanja.com/azori-zeleni-raj-sredi-atlantika/
Najino raziskovanje Azorov je trajalo 15 dni, obiskala sva štiri otoke: Terceiro, Flores, Corvo in Sao Miguel. Vzemite si dovolj časa in ne imejte preveč natrpanega programa, ker vam lahko nepredvidljivo vreme hitro poruši časovnico željenih ogledov in aktivnosti. Zato je izbor štirih otočkov v dveh tednih idealen, če pa imate teden dni več, pa na seznam vključite še Pico in Faial.

Kakšen je bil najin plan potovanja po tem zelenem, divjem, vulkanskem in odbito lepem otočju?

1. dan: Zagreb – Lizbona – Ponta Delgada – Terceira

Prvi dan sva si vzela čas za dolgo pot do Terceire in zamenjala kar tri letala. Drugače skorajda ne gre, razen če na Azore letimo direktno s čarterjem, kar pa ceno potovanja zagotovo še precej dodatno podraži. Na Terceiri sva imela hotel v centru najlepšega Unescovega mesta na Azorih, v čudoviti Angri do Heroismo. Prispela sva zvečer in bila pripravljena na polno raziskovanje Terceire naslednji dan.

2. dan: Terceira

Že doma sva vedela, da bova plan aktivnosti prilagajala vremenski napovedi. In ker je bila le ta za prvi dan super, naslednja dva dni pa je bil napovedan dež, na dež in še enkrat dež….sva se odločila, da kar takoj narediva baje najlepši pohod na Azorih: avatarski Misterios Negros. Super odločitev, saj le tega v naslednjih dneh zaradi deževja v vulkanski notranjosti otoka, ne bi mogla izvesti. To je bil zagotovo eden najlepših pohodov na najinih poteh in must do ob raziskovanju Terceire. Popoldan sva nadaljevala z raziskovanjem notranjosti otoka in obiskala podzemno jamo Gruta do Natal, ki naju je pustila ravnodušna. Popolnoma pa naju je navdušil spust v zeleno srce nekdanjega vulkana, v jamo Algar do Carvao. Izjemno doživetje. Obiskala sva tudi bližnji vulkanološki park Furnas do Enxofre ter Caldeiro de Guilhemre Moniz. Pozno popoldan in zvečer pa je sledil sprehod po Angri in večerja v najboljši preprosti lokalni restavraciji Birou Bar Restaurante. Nujna je predhodnja rezervacija mize, kar sva midva storila takoj po več kot izvstni prvi večerji, za vse ostale večere v Angri 🙂 .

3. dan: Terceira

Vremenska napoved za dopoldan je bila še dobra, zato sva se odločila za jutranji izlet v zaliv Angre, na plavanje z delfini. Ker sva v začetku leta v zalivu Samana na Dominikanski republiki doživela neverjetno predstavo kitov grbavcev, sva se odločila ogled kitov na Azorih izpustiti. V zalivu ob Angri jih je namreč res veliko, prav tako delfinov. No, vreme se je odločilo po svoje in presenetljivo topel dež nas je pral skoraj celo pot. Delfinov je bilo ogromno in ja, bili smo skupaj z njimi v vodi. A to je bilo daleč od tega, kar si jaz predstavljam pod plavanje z delfini 🙂  . Nisem še obupala nad svojo veliko željo, samo da bom le to naslednjič poizkusila uresničiti v tropskih vodah. Popolnoma premočena sva se vrnila v hotel in si rekla: zanimiva izkušnja. Potovanje po Azorih pač ni popolno, če te vsaj parkrat ne napere dež. Na vremensko napoved se nisva mogla več zanašati, zato sva preprosto pogledala v nebu in odšla v smeri svetlejših odtenkov oblakov. Podala sva se proti severu, v mestece Biscoitos, kjer so tudi lepi naravni bazenčki. Midva sva imela kopanja v Atlantiku za ta dan dovolj, zato se za obisk le teh nisva odločila. Odšla sva dalje proti zahodu otoka, kjer sva našla čudoviti naravni rezervat Florestal de Recreio da Mata da Serreta in malo naprej, na zahodnem delu Terceire še prelep rt Ponta do Queimado, kjer sva končno in kar malo presenetljivo za ta dan, dočakala tudi sonce. Dan sva zaključila ob kulinaričnem razvajanju v Angri do Heroismo.

4. dan: Terceira

Zjutraj naju je prebudil dež, dež in še enkrat dež. Srčno sem si želela doživeti še dve razgledni točki, a obisk v deževnem in meglenem vremenu preprosto ni imel smisla. Ti razgledni točki sta Serra do Cume in Serra do Ribeirinha, ki ležita ob zelenih vulkanskih kraterjih jugovzhodnega dela otoka. A nisem še izgubila upanja. Dopoldan sva se odpravila v lokalno tovarno sira Queijo Vaquinha (nič posebnega, imamo v Sloveniji enako dobre sire) ter na sprehod po meglenem Monte Brasilu, s čudovitim, a oblačnim pogledom na Angro do Heroismo. Po kosilu sva pot nadaljevala v smeri vzhoda do mesteca Praia do Vitoria, gledala v nebu in stiskala pesti za sonce. Ni kazalo dobro. Pa sva vseeno rekla: zapeljiva se do razgledne točke, mogoče, mogoče pa se megla kje pretrga. In potem se je zgodilo. Malo preden sva prispela na vrh je začel pihati noro močan veter in razpihnil oblake. Sonce. Juhu. Razgledi iz Serra do Cume so bili čudoviti. Vau, uspelo nama je, kljub ne najboljši napovedi. Vesela do neba sva cel preostanek popoldnega raziskovala čudoviti jugovzhod otoka, vulkanske kaldere in se na koncu, v soncu, povzpela še do razgledne točke Serra do Ribeirinha. Prelepo. Sledil je nov kulinarični presežek v Angri. Zvečer sva od veselja in pričakovanja naslednjega dne samo še popadala v posteljo.
Več o Terceiri si lahko preberete v članku: https://potepanja.com/zelena-vulkanska-in-carobna-terceira/

5. dan: Terceira – Flores

Dopoldanski sprehod po Angri ter zadnja razgledna vožnja skozi notranjost otoka do letališča in letala, ki naju je odpeljalo na najbolj željen in dolgo časa tako pričakovan Flores. Namestila sva se v hotelu, ki je bil tik ob najlepših naravnih bazenčkih otoka, v mestecu Santa Cruz das Flores. Flores naju je pričakal v soncu in praktično razveseljeval v soncu skoraj cel čas najinega raziskovanja zagotovo najlepšega azorskega otoka. To baje ni tako pogosto in neskončno sva hvaležna za to izkušnjo. Popoldan sva uživala v kopanju v naravnih bazenčkih Atlantika. Ker je bilo za naslednji dan napovedano sončno vreme, sva kar takoj rezervirala izlet na sosednji Corvo. Prav veliko možnosti in ponudnikov ni, zato priznam, da sva imela tu več sreče kot pameti in dobila baje zadnji dve prosti mesti za celodnevni izlet na sosednji Corvo. Kljub sončnemu vremenu pa to še ni zagotovilo, da je tudi kaldera vulkana na Corvu v soncu. V tem primeru bi izlet poizkusila ponoviti še kakšen drugi dan. Na srečo pa to ni bilo potrebno.

6. dan: Corvo

To pa je bil »a day to remember«. Majhne skupinice in dva čolna gumenjaka, ki sta nas popeljala do sosednjega Corva. Še prej pa so nas prišli pozdraviti delfini in nam prirediti pravo predstavo. Vau. Več o njej si lahko preberete tule: https://potepanja.com/predstava-delfinov-sredi-atlantika/. Video pa ogledate tu: https://potepanja.com/video-ples-delfinov-med-otockoma-flores-in-corvo-azori/
V pristanišču Corva so nas pričakali mini vani in nas zapeljali do roba najveličastnejše kaldere, kar si jo sploh lahko zamisliš. Odbite, noro lepe, divje, nezemeljske. Imeli smo več kot dovolj časa, da smo se spustili, peš seveda, v notranjost kaldere, do njenih vulkanskih jezer. Po doživetju le te sva se, osupla in navdušena sprehajala in raziskala še edino mini vasico otoka Corvo, Vilo do Corvo. Več o neverjetni lepoti kaldere Corva si lahko preberete v članku: https://potepanja.com/divja-lepota-kaldere-otoka-corvo/
Ob pozno popoldanski vožnji s čolnom gumenjakom iz Corva proti Floresu smo si ogledali še skrajno vzhodno obalo Floresa, s podzemnimi jamami, skalnimi formacijami, klifi in slapovi, ki padajo v morje. Čudovito. Dan sva zaključila z obiskom lokalne veselice in praznovanja v mestu Santa Cruz das Flores.

7. dan: Flores

Končno čas za obisk najlepšega dela Floresa, njegove osrednje planote s sedmerimi jezeri in veličastne kulise slapov ob vasici Faja Grande. Brez posebnega plana sva se najprej zapeljala po visoki planoti in malo raziskala njegova jezera. Sledili sta dve čudoviti razgledni točki: Miradouro do Portal in Miradouro Craveiro Lopes. Sredi dneva sva se, v popolnoma sončnem vremenu, odpravila na kratek pohod do ikoničnega jezera Poco da Ribeira do Ferreiro, ki je čisti presežek naravne lepote. Jezero obkroža zelena zavesa slapov, ki so bili, zaradi dežja v preteklih dneh, neverjetno vodnati. Veličasten prizor in midva, sama ob jezeru in slapovih. Vau. Vriskala sva od sreče. Obiskala sva tudi vasico Faja Grande in se okrepčala v baraki Q’abana ter zaplavala v naravnih bazenčkih ob njej. Čudovit dan.

8. dan: Flores

Zopet sva se zbudila v sončno jutro. Zapeljala sva se v osrednji del visoke planote in se od tam obrnila proti severu Floresa, vse do Ponta Delgade, zelenih klifov severne obale in fotogeničnega svetilnika Farol de Albarnaz. Od tu sva, po drugi makadamski neturistični cesti, še enkrat prečila visoko planoto Floresa in uživala v divji, zeleno rumeni vulkanski pokrajini. Ponovno sva obiskala vasico Faja Grande in se peš podala najprej do slapu Poco do Bacalhau, se skopala v njegovem tolmunu ter pot nadaljevala proti fotogenični Ponta da Faji. Sledilo je ponovno kopanje v naravnih bazenčkih Atlantika ob baraki Q’abana. Na poti nazaj proti vzhodni obali Floresa sva ponovno obiskala nekaj njegovih vulkanskih jezer in večer zaključila z izvrstno ribjo večerjo v mestecu Santa Cruz das Flores.

9. dan: Flores

Nisva mogla da ne bi, zato sva se še enkrat odpravila do čudovitega jezera Poco da Ribeira do Ferreiro. Kasneje sva se želela odpraviti še do vznožja amfiteatra največjega slapu Floresa: do slapu Ribeira Grande, vendar je bilo območje, zaradi rastlinja in velike količine vode v strugi, neprehodno. Zapeljala sva se dalje proti jugu otoka, vse do vasic Mosteiro in Lajedo, se izgubljala po mini lokalnih cestah in uživala v razgledih in vulkanskih skalnih formacijah. Še eno prečenje visoke planote Floresa, ki je v soncu in brez tako pogoste megle, res čarobna.

10. dan: Flores – Sao Miguel

Zadnji dan na Floresu ter ponovno in še vedno: sonce. Še zadnjič sva se odpravila na zahodno stran otoka in se od glavne ceste peš spustila do vasice Fajazinha, ki nudi čudovite poglede na zaveso slapov. Še enkrat sva odšla do razglednih točk Miradouro do Portal in Miradouro Craveiro Lopes ter do najlepših jezer Floresa: Caldeire Negre in Caldeire Compride, globoko modro ter rumeno/zelenega jezera, ki ležita eden ob drugem. Kakšen dan in čudovit zaključek raziskovanja Floresa. Čakal naju je pozno popoldanski let na največji otok Azorov: na Sao Miguel.
Več o najlepšemu otoku Azorov pa si lahko preberete v članku: https://potepanja.com/najlepsi-koticki-cudovitega-floresa/

11. dan: Sao Miguel

Sao Miguel je največji otok Azorov in njegovo raziskovanje sva si »organizirala po delih, oziroma po smereh neba«. Imela sva samo štiri dni in tudi tu nama je bilo vreme več kot naklonjeno. Že takoj prvi dan zjutraj sva odšla na njegovo najbolj poznano točko, do vulkanskih jezer Sete Cidades, ki ležijo na zahodnem delu otoka. Tu sva sicer dva uri čakala, da se je megla razkadila, a je bilo zagotovo vredno. Razgledna točka Miradouro da Boca do Inferno je čudovita in must do ob obisku Sao Miguela. Odpravila sva se tudi na del poti okoli kaldere (a ne na celotno pot), uživala v razgledni točki Vista do Rei in si privoščila kosilo v mestu Sete Cidades. Popoldan sva raziskovala zahodno obalo, kjer naju je navdušil Moisteiros in Miradouro da Ponta do Escalvado, kjer se nahaja tako opazovalnica za kite, kot razgledi na neskončno modrino Atlantika. V bližini je tudi mestece Ponta da Ferraria in njegovi naravni bazeni v Atlantiku. Zvečer sva se gurmansko razvajala v ribji restavraciji Marisserra v Ponta Delgadi.

12. dan: Sao Miguel

Če sva prejšnji dan raziskovala zahod otoka, sva se tokrat premaknila najprej v center otoka, potem pa še malo proti vzhodu. Obiskala sva izjemno Lagoa do Fogo, najlepše vulkansko jezero na Azorih in se iz grebena strmo spustila v njegovo notranjost, vse do obale jezera. Bil je vratolomen spust in naporen dvig, saj sva v avtu pozabila vodo. Švicala pa kot pri norcih. Ah ja. A je bilo več kot vredno. Sploh ker naju je po pohodu pričakoval Furnas in njegove naravne terme. Furnas je termalna prestolnica in terme Poca da Dona Beija več kot idilične. Po 90 minutni sprostitvi sva obiskala še bližnji botanični park Terra Nostra, ki je zagotovo vreden ogleda.

13. dan: Sao Miguel

Dan, ko so naju čakali slapovi, klifi, še ene terme ter izjemna večerja. Po zajtrku sva se odpravila do slapu Salto do Cabrito, ki naju ni pretirano navdušil. Zagotovo pa je vtis popravil naslednji slap, tesno vpet v idilično vasico: Cascata da Ribeira dos Caldeirões. Po ogledu slapov sva se odpravila do najbolj vzhodne točke otoka, do veličastnih klifov Nordeste, fotogeničnega svetilnika ter razglednih točk Miradouro da Ponta do Arnel ter Miradouro da Ponta do Sossego. Popoldan sva imela rezerviran termin za terme Caldeira Velha (nujna rezervacija par dni vnaprej), ki so tesno vpeti v bujno vulkansko/tropsko vegetacijo. Po razvajanju v termah pa sva odšla na še eno, prav tako vnaprej rezervirano večerjo. Tokrat na vrhunsko azorsko ekološko govedino v Associacao Agricola. Priporočava.

14. dan: Sao Miguel – Lizbona

Zadnji dan raziskovanja Azorov. Tokrat so naju pričakale čajne plantaže na severu otoka. Obiskala sva čajno plantažo Gorreana, se sprehajala med nasadi čaja ter se posladkala v njihovi kavarni. In potem ponovno v Furnas. Nisva mogla da ne bi še enkrat odšla v idilične terme Poca da Dona Beija. Kasneje sva se sprehodila med številnimi delujočimi fumarolami v Furnasu, v katerih se pripravljajo njihove specialitete: kuhane enolončnice v vulkanski pari s priokusom žvepla. O cozido, se jim reče in seveda sva si ga privoščila tudi sama. Rezervirala sva kosilo v priznani lokalni restavraciji Tony’s . Ob mestecu leži tudi Lagoa das Furnas, še eno vulkansko jezero z razgledno točko in pohodno potjo okoli njega. Zvečer naju je čakal let v Lizbono in naslednje jutro dalje proti Zagrebu. Ker sva imela v Lizboni ponoči 8 urni postanek, sva si vmes privoščila kratek spanec v hotelu ob letališču.
Več o čudovitem Sao Miguelu pa si lahko preberete tule: https://potepanja.com/sao-miguel-otok-izjemnih-dozivetij/

15. dan: Lizbona – Zagreb

Pot domov z velikim nasmehom na obrazu. Azori so čudoviti.

Upam, da vam najin plan potovanja pomaga organizirati vašo pot na te rajske vulkanske otočke. Najino raziskovanja Azorov je bilo zelo aktivno, a hkrati sva imela dovolj časa za uživanje in prilagajanje na spremenljivo vreme, ki je na Azorih stalnica. Za vse ljubitelje divje, zeleno modre narave, pohodništva in vrhunske kulinarike so Azori čudoviti. I’m officially in love. Za vedno.