Odklop na rajskih Maldivih

Dolgo časa smo se spraševali…

Potovati ali ne potovati? Kdaj? Kam? Na kakšen način? S kakšnimi previdnostnimi ukrepi? Res je, da je letošnja zima poskrbela za pravo snežno pravljico, ki sva se jo s Petrom kar pošteno naužila in bilo je čudovito in pravi balzam za dušo. Pa vseeno….Če sem res iskrena je nekaj manjkalo. Pogrešala sva potovanja, pogrešala sva odklop od vsega, od dela, od doma in vsakodnevne skrbi za družino, corone, vseh nebuloz naše politike in še bi lahko naštevala. In nek trenutek je jeziček na tehtnici preprosto prevagal.

Jaz imam že leta na svoji tabli vizij doma napisano: » Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo je potreben pogum.« In najlepše stvari se vedno zgodijo izven cone udobja. In sva zbrala pogum ter v začetku februarja kupila letalske karte. Po eni stvari sem vriskala od sreče, po drugi pa imela cmok v grlu. Vedela sem, da gre lahko narobe več stvari in da sploh ni nujno, da bomo lahko odpotovali.

Izbrali smo Maldive, ker smo si želeli en res več kot zaslužen rajski odklop ter ker so se nam zdeli, in sem nam zdijo še vedno, izredno varni za potovanje. Če smo pred mnogimi leti Maldive okušali in občudovali iz namestitve v resortu, pa smo tokrat izbrali dva lokalna otoka, ki smo jih z okoliškimi otočki in sandbanki raziskovali 10 dni. Članek o logistiki potovanja na Maldive, z vsemi praktičnimi nasveti o potovanju v času corone ter z našimi izkušnjami v povezavi s potovanjem, se že piše in pride res kmalu.

Tokrat pa naj samo napišem, da je bilo res, res, res rajsko. Nad vodo in pod vodo. Thoddoo in Ukulhas, Madivaru Finolhu – oh in sploh najlepši sandbank na Maldivih in še kakšen drugi, ki mu ne vem imena. Doživetje pristnega lokalnega utripa, izobilje tropskega sadja, kičaste bikini plaže na lokalnih otokih, kjer sem se naužila vseh odtenkov modrine za naprej in nazaj. Pa druženje z želvami velikankami ob lokalnem reefu na otočku Thoddoo, jutranje plavanje z nežnimi, gracioznimi in veličastnimi mantami, ki je preseglo celo tisto iz Francoske Polinezije, številne ribe in ribice in za piko na i še »naključno« opazovanje delfinov. Predvsem pa vzdušje »normalnosti«, ob nekem razumskem upoštevanju ukrepov, brez psihoz in političnih zlorab, kar doma tako pogrešamo.

Res je, da vsako potovanje v teh časih s seboj prinese tveganje za okužbo z virusom. A verjamem, da ob pravi izbiri tako letalske družbe, kot lokacije in načina potovanje, še vedno lahko potujemo varno. Ironično je da bi mi, če bi v tistem trenutku ostali doma, skoraj zagotovo zboleli za korono, ker se je ravno v času našega potovanja bolezen pojavila v ožji družini, s katero imamo drugače skoraj dnevni stik. Ne pravim, da ne moremo zboleti takoj jutri ali na naslednjem potovanju, ki ga že načrtujemo. Pravim samo, da je svet ali vsaj del sveta, v resnici vseeno bolj varen, kot lahko vsakodnevno poslušamo na poročilih. Oziroma najbolje je, da ta poročila, za naše duševno in telesno zdravje, poslušamo čim manj.

Res je, da so potovanja v teh časih bolj nepredvidljiva. Da jih je po eni strani treba načrtovati bolj, po drugi pa ostati nenehno prilagodljiv na morebitne hitre spremembe. Res je, da so potovanja žal tudi dražja, sploh če želimo potovati na destinacije, ki zahtevano negativen PCR test (kar absolutno podpiramo) ali če potujemo z letalsko družbo, ki za vstop na letalo zahteva negativen PCR (kar varnost potovanja še poveča). Res pa je tudi, da so ob upoštevanju ukrepov pred in med potjo samo, pravzaprav kasneje na lokaciji v resnici veliko bolj varna, kot obisk kateregakoli shoping centra doma, ali obisk katerekoli gostilne v jugovzhodni Sloveniji ta trenutek. Sploh če država kamor potujemo in letalska družba s katero potujemo zahteva negativen PCR. Zato smo se mi v 14 dneh v resnici testirali 3x. Pred potjo z letalom tja in nazaj ter še ob prihodu domov. In ne, sam test se nam ne zdi nič posebnega. Trenutek nelagodja, big deal. »Freedom is not for free«, pravijo. Za svobodo je treba vedno nekaj žrtvovati. Včasih samo kakšen naučen vzorec delovanja, včasih pa malo nelagodja ob testu in čakanju na rezultat.

Res pa je tudi, da potovanja sedaj niso nič manj lepa. Mislim, da lepoto potovanj pravzaprav sedaj lahko doživljamo še bolj intenzivno, v relativnem odnosu na kovid razmere doma in po svetu.

Zakaj, kdaj, kako, kam in če sploh potovati, se mora seveda odločiti vsak sam. Za nas pa dileme ni več. Je vredno.