Naša Grčija 2022

Po treh letih je letos končno ponovno napočil čas, da si privoščimo čisto prave počitnice v kotičku naše Grčije, ki nam je tako poznan in ljub. To mestece je za nas sinonim za razposajeno, navihano, razigrano, sproščeno, radostno otroštvo, čas za plavanje, branje knjig, druženje s prijatelji in možgane na off. In tako kot ljubiva potovanja in raziskovanja, tako kdaj pa kdaj potrebujeva tudi trenutke popolnega odklopa, sproščenosti znotraj poznanih krajev, počitnice v pravem pomenu besede.

Ta kotiček Grčije je zaliv Lichnos blizu Parge, ki smo ga odkrili, oziroma so nam ga pokazali prijatelji 14 let nazaj. Takrat je bil to en resnično rajski kotiček, brez množičnega turizma, z idiličnim kampom na eni strani zaliva in preprostimi apartmaji, ki jih oddajajo domačini, na drugi strani. Kamp pod stoletnimi oljkami na zahodni strani zaliva nas je popolnoma očaral in to je še vedno najlepši del Lichnosa. Nekoč je bil zaliv resnično pravi mali raj. To dandanes žal ni več, saj je v osrednjem delu zrasel hotelski kompleks, ki je po mojem mnenju čisto preveč posegel v njegovo prvinskost in lepoto. A na srečo je njegov skrajno zahodni del, kjer se nahaja kamp in skrajno vzhodni del, kjer domačini pod vrtovi oljk oddajajo preproste apartmaje, še vedno ohranil del tiste lepote izpred toliko let. In ja, v obdobju, ko smo bili tu mi (med 27.6. in 9.7.) je bil kamp še vedno napol prazen, na vrtovih z oljkami pri domačinih pa smo imeli več kot dovolj miru. Razen glasnih škržatov, a to je že druga zgodba 😊 Cena za dve osebi v kampu (šotor, brez elektrike): 26 eur/noč.

Kako priti do Grčije?

Mi smo jo tokrat mahnili po najkrajši kopenski poti čez Balkan. Iz okolice Kranja smo štartali ob 4h zjutraj in bili ob 19h že v Grčiji, točneje v Solunu, kjer smo prespali. Center Soluna (Thessaloniki) nam je všeč in z veseljem naredimo postanek ravno tu. Naslednji dan nas je tako čakal samo še majhen del poti, cca 3 ure in pol in bili smo na cilju. Potovali smo brez težav in za pot od doma do Soluna, s par kratkimi postanki ter štirimi mejnimi prehodi porabili 13h. Mi smo dolgih voženj v vseh možnih razmerah precej navajeni, zato nam le ta ni predstavljala večjih težav. Večinoma pa se odločijo prespati na polovici poti, v Leskovacu v Srbiji. Kljub temu, da sami nismo imeli težav na meji, pa smo opazili, da na trenutke cariniki malo »zafrkavajo«. Delajo zanalašč izrazito počasi, kot bi se jim sanjalo, si vmes privoščijo polurno »čik pavzo«, kljub temu da vidijo dolgo vrsto, oziroma mogoče ravno zato. Tako da potrebujete malo sreče in veliko potrpežljivosti pri kopenskem prečkanju mej Balkana v poletnem času.

Marsikdo nas tudi vpraša, če se pri cenah goriva sploh splača oditi z avtom do Grčije?

Nam se to definitivno splača. Tako finančno, kot tudi logistično. Ne predstavljam si biti tu brez avtomobila, le ta predstavlja svobodo gibanja, ki nam je tako pomembna. Cene rentacarja v Grčiji za cca 14 dni niso najugodnejše, cene letalskih kart pa močno nihajo v odvisnosti od termina potovanja in trenutka nakupa le teh. Za pot od doma do Grčije v eno smer, z bencinom in cestninami smo tako porabili cca 250 eur in ja, v vsakem pogledu se nam to »splača«. Pot nazaj smo presekali z obiskom Beograda, kjer smo tudi prenočili. Od Parge do Beograda smo vozili 11h, kar je za nas izvedljivo v enem dnevu.

Kljub temu, da so bile to počitnice v pravem pomenu besede, pa to še ne pomeni, da smo cel čas samo ležali in jedli. Daleč od tega. Res sem prebrala 7 knjig, prav tako smo prav vsak dan uživali v izvrstni morsko-grški kulinariki, a smo tudi preplavali mnogo kilometrov in prehodili kar nekaj višincev, saj sva se s Petrom velikokrat zgodaj zjutraj odpravila čez hrib v prelepo, mirno, zjutraj zaspano in še brez turistov, Pargo. Urca in pol hoje naju je zbudila, zajtrk pa sva si tako brez izjeme privoščila v najini najlubši kavarni pod hribom. Kje poleg domačih izdelkov in izvrstnih zajtrkov ponujajo tudi najboljše, lokalno, ekološko, hladno stiskano deviško oljčno olje. Kljub temu da ga ne prodajajo, ga vsakič izprosiva par litrov za domov, cene le tega pa so vsaj 2x nižje kot pri nas. Seveda je tudi Parga že klonila pod težo turizma, a ob pravem trenutku dneva (zjutraj) je to za mene še vedno najlepše in najljubše obalno mestece.

In če je center Parge najlepši zjutraj, je pogled iz višine nanjo najlepši zgodaj zvečer, okoli 19h, ko je odeta v barve zahajajočega sonca. Takrat se je tako lepo povzpeti na trdnjavo nad njo in opazovati vrvež življenja spodaj.

Midva pa ne bi bila midva, če se ne bi večkrat podala na raziskovanje poznane in še neznane okolice Parge.

O najlepših kotičkih severozahodne Grčije sem podrobno pisala že v članku: https://potepanja.com/najlepsi-koticki-severozahodne-grcije/

Prav tako smo se iz Parge že podali tudi dalje proti jugu na raziskovanje Aten in Peloponeza. O nekaj najlepših kotičkih Peloponeza si lahko preberete tule: https://potepanja.com/najlepsi-koticki-peloponeza/

Kaj pa sva raziskovala tokrat?

1. Zaliv Sarakiniko

Pargo obkroža ogromno čudovitih zalivov, nama najljubši pa je Sarakiniko. Bodite tu zgodaj zjutraj, ob 8h, saj le tako lahko uživate v njegovi lepoti, preden ob 11h pripelje ladjica iz Parge in tu odloži turiste.

2. Kanjon reke Acheron (Springs of Acheron)

Noben obisk Grčje ne mine brez obiska kanjona ikonične grške reke. Najboljša ohladitev v poletni vročini. Dve uri hoje in plavanje po kanjonu pa sta poleg prijetne osvežitve tudi prav fajn rekreacija. Izhodišče za obisk reke in kanjona je vasica Gliki.

3. Ioannina

Sredi počitnic smo se odpravili v Ioannino po Irisino prijateljico, ki je priletela sem in se nam pridružila v drugi polovici počitnic ter izkoristili čas za obisk jezera ob zelo vročem grškem mestu.

4. Zahodna obala Lefkasa

Najlepši izlet, ki sva ga naredila s Petrom pa je bil ponoven obisk za naju najlepšega grškega otoka, Lefkasa in njegove čudovite zahodne obale. Lefkas smo raziskovali že dvakrat, prvič pred 18 leti, ko je imel Lan zgolj pol leta in je bil turizem tu še v »povojih«. Takrat smo uživali na najlepših plažah Lefkasa skoraj popolnoma sami, brez množice turistov, kar je sedaj skoraj misija nemogoče. A z nekaj iznajdljivosti in ob res zgodnjem vstajanju lahko tudi ta del Lefkasa še vedno doživimo malo drugače.

Zelo zgodaj zjutraj sva se podala na pot proti Lefkasu in pred 8h že hodila čez hribček do ene izmed njegovih najlepših plaž, do Milos beach (izhodišče Agios Nikitas). In ja, doživela sva jo ponovno skoraj brez turistov. Splačalo se je vstati zelo zgodaj, zagotovo 😊

Pot sva nadaljevala do vasice Kalamitsi, ki je izhodišče za dostop do najlepših plaž Evrope. Turkizne Avali beach, Kavalikefta in Megali Petra beach so en velik vau in na trenutke sva imela občutek, kot da sva na Maldivih. Vsekakor vredno obiska. Prelepo. Te plaže sva tokrat obiskala prvič, ima pa Lefkas še mnogo čudovitih (Egremni, Porto Katsiki, Kathisma itd).

14 dnevne počitnice v Grčiji so bile točno to, kar smo tisti trenutek potrebovali. Polnjenje baterij, sproščen odklop, dobra hrana, sonce (na trenutke sicer kar premočno in prevroče), morje in ravno prav raziskovanja, da sta si glava in telo odpočila od precej napornega leta.

Naju pa ponovno srbijo pete in upam, da že kmalu odkrivava kakšen nov kotiček našega čudovitega planeta.