Najlepši na svetu: slapovi Iguazu
Ob Hudičevem žrelu (Devil’s throat oz. Garganta del Diablo), najbolj fascinantnem delu slapov Iguazu, je zapisano:
May your soul be sated
with the odd beauty of this landscape
that although the world scrolling through on your travels
you can never find anything like this.
Good and bad dinamic and changing
find here since your name
takes in your humble heart of man
truthful and consistent message.
Meditate and feel the deep emotion
watching the vibrant paroxysm
eternal mists that is circled.
And do not try to describe it with your voice
just leans his forehead against abyss
which is the mirror of the word God.
Slapovi so moja, oziroma najina velika ljubezen. In tako kot sem bila neizmerno srečna in hvaležna ob obisku Viktorijinih slapov na reki Zambezi pred leti, so me podobni, a še močnejši občutki prevevali sedaj.
Je lahko, v luči slapov, sploh še kaj lepšega na tem svetu?
Težko.
To je bil zagotovo vrhunec našega potovanja po tem delu Južne Amerike in teh dveh dni raziskovanja tako brazilske, kot tudi argentinske strani slapov, ne bom nikoli pozabila. Za takšne trenutke na potovanju se je vredno odpovedati marsičemu doma in doživeti tudi kakšen težaven trenutek na poti, ki je vedno sestavni del uresničitve sanj, takšnih ali drugačnih.
Ime slapov izvira iz gvaranščine in pomeni »velika voda«. Samim slapovom so Gvarani (avtohtono ljudstvo Južne Amerike) sicer pravili »kraj, kjer se iz vode rojevajo oblaki«. Spektakularno in prelepo, brez dvoma.
Katera stran slapov je lepša?
Resnično se težko odločim. Ja, res je, na argentinski strani slapovom prideš bližje, lažje jih začutiš in doživiš njihovo moč, a hkrati širok pogled na velikost in veličino slapov najbolje vidiš iz brazilske strani. Vsekakor priporočamo obisk obeh, a »pravem« vrstnem redu: najprej obisk brazilske in kasneje še obisk argentinske strani.
Brazilska stran slapov Iguazu
Iz Sao Paula smo prileteli direktno v Foz De Iguazu, si odpočili in se naslednji dan podali na raziskovanje slapov. Brazilska stran je manjša in za ogled slapov potrebuješ cca 2-4 ure. Pol dneva je zadosti za ogled tega dela, a nam je bilo hkrati ravno malo premalo, tako, da bi že kar takoj najraje odšli dalje, do argentinske strani in doživeli to množico slapov in neverjetno moč vode še od blizu. A je prav, da smo si vzeli čas. Hitenje na tako lepem kotičku našega planeta ni smiselno in vzame del lepote čudoviti izkušnji. Poleg tega je bilo super, da smo imeli dovolj časa in si popoldan ogledali še vrt kolibrijev (Jardin de picaflores, več napišemo v naslednjem članku), kjer smo v senci tropskega rastlinja opazovali številne neverjetno majhne, pisane in hitre kolibrije.
Argentinska stran slapov Iguazu
Po raziskovanju brazilske strani smo prečkali mejo in se nastanili v mestu Puerto Iguazu. Takoj smo začutili razliko med vzdušjem v Braziliji in sedaj v Argentini. Puerto Iguazu nam je bil veliko bolj všeč kot Foz de Iguazu. Še isto popoldne smo odšli na območje tromeje (Tres Fronteras), kjer se reka Iguazu izliva v reko Parano, sotočje z lepim razgledom pa hkrati meji na tri države: Brazilijo, Argentino in Paragvaj. Pričakali smo lep sončni zahod in bili v velikem pričakovanju naslednjega dne, ko so nas ponovno pričakovali slapovi. Za obisk argentinske strani slapov si je dobro vzeti cel dan, oziroma vsaj večino dneva, saj je območje res veliko. Priporočam, da ste na vhodu v nacionalni park že navsezgodaj, vsaj pol ure pred odprtjem in se takoj s prvo vožnjo vlakca odpeljete na najbolj fascinanten in spektakularen del slapov, do Hudičevega žrela, oziroma do Garganta del Diablo. Predvsem zato, da se izognete množici ostalih popotnikov, ki jih je na tem delu slapov kasneje res veliko.
Hudičevo žrelo je nekakšna prelomnica v obliki podkve, kjer se reka Iguazu v neverjetni, kar 700 m dolgi in 150 m široki zavesi vode izlije v svoj spodnji tok. Moč, pretok in količina vode ter s tem lepota teh slapov je res neverjetna. Obisk Gargante del Diablo je del zgornjega, rdečega kroga, poleg le tega pa obstajata še modri krog (Circuito superior) in rumeni krog (Circuito Inferior). Na vsakem od njih uzreš slapove iz drugačne perspektive.
Za piko na i nas je vse dni razvajalo sonce in skupaj z vodo pričaralo neskončno mnogo mavric, ki so naredile kraj še čarobnejši. In da je bil dan resnično popoln je poskrbel še najlepši ptič na svetu, tukan, ki nam je, le streljaj od Garganta del Diablo, priredil predstavo za vikat. Neponovljivo.