Kairo in njegove piramide

Kairo sva na najinem potepanju po Egiptu obiskala z enim samim razlogom: ogled njegovih veličastnih piramid. Če bi imela res veliko časa, bi si ogledala tudi center mesta in Veliki egiptovski muzej, čeprav priznam da naju muzeji čisto nič ne privlačijo, ker nisva neka zgodovinska navdušenca. Zato sva raje svoj čas, bolj kot nekim zgodovinskim podatkom, namenila občutenju in doživetju njegovih piramid v živo.

Piramide v Gizi so obsežno arheološko najdišče na planoti Giza, devet kilometrov od Nila in kar 13 kilometrov od središča mesta Kairo. Zato resnično nima smisla biti nameščen v samem mestnem jedru, temveč v Gizi, tik ob piramidah. Ob le teh, z najlepšim pogledom na piramide, namreč stoji nekaj preprostih in poceni hotelov, kjer lahko na njihovih terasah uživaš v enem najlepših razgledov na zgodovinsko čudo sveta. Midva sva bila nastanjena v hotelu Great Pyramid Inn (36 eur na noč za dve osebi z izvrstnim zajtrkom) in ga toplo priporočava.

Tole pa so bili čudoviti razgledi, nočni, jutranji in popoldanski, iz terase najinega hotela na kompleks piramid.

Piramide pri Gizi so edino, kar si lahko od sedmih čudes antičnega sveta ogledamo še danes.

Kompleks piramid v Gizi, znan tudi kot Velike piramide, sestavljajo Keopsova piramida (tudi Velika piramida ali Kufujeva piramida, zgrajena okoli let 2560–2540 pr. n. št.), malo manjša Kefrenova piramida (nekaj sto metrov jugozahodno) in še skromnejša Mikerinova piramida (še nekaj sto metrov proti jugozahodu). Velika Sfinga leži vzhodno od kompleksa. Egiptologi se povečini strinjajo, da je sfingina glava upodobitev faraona Kefrena. Poleg teh večjih spomenikov se na obrobju nahajajo tudi spremljevalne piramide, znane kot piramide kraljic, tlakovane poti in drugi templji. Sfinga je veličasten monolit, izklesan v kamnito podlago, ki je služila kot kamnolom za gradnjo piramid in drugih objektov v okolici. Je najstarejša monumentalna skulptura iz starodavnega Egipta.

Poleg zunanjega ogleda piramid pa lahko obiščeš tudi njihovo notranjost. Spusti in dvigi skozi nizke, ozke, strme in dolge pravokotne tunele so res posebna doživetja, muskelfiber naslednjih dni pa te na to dogodivščino še posebej dobro spominja 😊. Kljub temu pa sva vesela, da sva obiskala notranjost treh piramid in jih doživela tudi na drugačen način.

Piramide v Gizi so verjetno gradili kot grobnice za umrle faraone, ki so vladali starodavnem Egiptu. Del faraonovega duha naj bi po smrti ostal v telesu kot ka. Predmeti, ki so jih puščali v grobnicah, naj bi služili faraonu pri življenju v onostranstvu. Starodavni Egipčani so verjeli, da je zemeljska smrt začetek poti na naslednji svet. Kraljevo balzamirano telo, pokopano pod ali v piramidi, naj bi bilo zavarovano v času te preobrazbe in povzpetja v posmrtno življenje. Poleg veličastnih zunanjih dosežkov, pa so bila stara ljudstva tudi izvrstna v poznavanju naravnih ritmov. Tri največje piramide po položaju korelirajo s tremi zvezdami v pasu ozvezdja Orion, kot so ga te zasedale v paleolitiku. Trdijo tudi, da geografsko razmerje med sfingo, piramidami in Nilom sovpada z ozvezdji Leva, Oriona in Rimsko cesto (vir: Wikipidea).

Še starejše kot piramide v Gizi pa so piramide na območju Sakkare in Dahšurja. Za obiska le teh je najbolje najeti taksista, saj so od piramid v Gizi oddaljene cca uro vožnje.

Prva znana staroegipčanska piramida (in s tem najstarejša) je Džoserjeva piramida iz časa Tretje dinastije v Sakkari. Zgrajena je bila v 27. stoletju pred našim štetjem za pokop faraona Džoserja in njegovega vezirja Imhotepa. Piramida je del obsežnega pogrebnega kompleksa na ogromnem dvorišču, obdanim z obredno strukturo in okrasjem. Zgrajena je bila na območju današnje Sakkare. Gre za kopičenje šestih mastab v nadstropjih, ki daje videz stopničaste oblike, zato ji rečejo tudi stopničasta piramida. Velikansko stopnišče naj bi vodilo umrlega faraona v nebesa.

Poleg Piramide v Sakkari pa so tu še piramide v Dahšurju. Najprej sva obiskala Zlomljeno piramido, potem pa še čudovito Rdečo piramido.

Zlomljena piramida je staroegipčanska piramida v kraljevi nekropoli v Dahšurju, približno 40 km južno od Kaira. Arheologi so prepričani, da Zlomljena piramida predstavlja prehodno obliko med stopničasto in gladko piramido. Zlomljena piramida se od približno devetdeset drugih egipčanskih piramid razlikuje tudi po tem, da so polirane apnenčaste plošče, s katerimi je obložena, ostale skoraj nedotaknjene. Uradno staro ime piramide se na splošno prevaja kot Južna sijoča piramida ali Sneferu sije na jugu.

Rdeča, Severna ali Netopirska piramida pa je največja od treh velikih piramid na Dahšurski nekropoli v Kairu. Ime je dobila po rjasto rdečem odtenku blokov apnenca, iz katerega je zgrajena. Za Keopsovo in Kefrenovo piramido v Gizi je tretja največja piramida v Egiptu. Zanjo velja, da je prva z resnično ravnimi stranicami.

Najino doživetje najveličastnejših piramid starega sveta je bilo čudovito. Še bolj čudovito pa je bilo dejstvo, da sva jih imela skoraj za sebe. Seveda ne čisto dobesedno, pa vseeno – turistov okoli piramid je bilo res malo, predvsem zaradi epidemije covida in omejitev potovanj. Kar je najino tokratnje potepanje naredilo še bolj posebno in morda v tej luči neponovljivo.