Kulinarika na poti: Tajska, Malezija in Singapur

Če bi rekli, da potujemo samo zaradi izkušenj, učenja, spoznanj…bi se zlagali. Seveda to vedno pride v kompletu s potovanji, hočeš ali nočeš in je fajn, a potujemo tudi zaradi čistega užitka na poti ali cilju samem. Ne govorim, da ta užitek predstavljajo vedno samo materialne stvari, daleč od tega, a tudi te.

In eden izmed vrhunskih užitkov, brez katerega si ne predstavljamo potovanja, je hrana. Lokalna kulinarika. Imamo srečo, da sta otroka prava gurmana, ki jima drugačni okusi niso tuji, oziroma v njih uživata skoraj tako kot midva starca. Pri nas doma nimamo prakse hodit v McDonalds in na domačih policah ne najdemo nutele ali poli salame. Pa ne da je s tem kaj narobe, samo tako živimo. Priznam, da mi gre kdaj na živce, ker vsaj polovico družinskega časa porabimo za ustvarjanje v kuhinji in sva starša tista, ki nonstop pospravljata nered, ki ostane od tega. A po drugi strani je kuhinja za nas srce doma in hrana veliko več kot samo sestavina za preživetje.

V pripravljeni hrani se zrcali tako ustvarjalec, kot tudi vse, kar ga obkroža. Sestavine, začimbe, fuzija okusov in barv, vonjave in zvoki, ki jih obdajajo in vse to se dotika tako naših brbončic, kot tudi nečesa manj otipljivega, bolj čutnega in hkrati srčnega v nas. Skozi lokalno hrano lahko na zelo neposreden način doživimo in začutimo deželo in ljudi v njej. In mi v tem resnično uživamo.

Moram priznati, da se nam je zadnje potovanje usedlo v srce (ali bolje rečeno v želodec) tudi zaradi izvrstne kulinarike. Tako dobro, kot smo konstantno jedli na tem potovanju, smo malo kje.

Začeli smo v Singapurju, kjer lahko – kljub visokemu standardu in še višjim cenam – noro dobro in cenovno ugodno (za marsikoga kar poceni) jemo v njihovih foodcourtih. To bi lahko ponavljali precej dolgo časa, pa se ne bi naveličali. Naj vas visoke cene v Singapurju ne odvrnejo od, vsaj kratkega raziskovanja tega mesta, ker se tudi s povprečnim budgetom lahko prav lepo uživa in raziskuje mesto. In dobro je 🙂 .
Več o Singapurju napišem kmalu.

Pot smo nadaljevali na malezijskem Langkawiju, ki nam sploh ni bil všeč…..razen… razen super azijske hrane. Več o Langkawiju ne bom pisala. Po našem mnenju je super izhodišče za obisk Koh Lipeja, kaj več pa žal ne.

In potem teden razvajanja na Koh Lipeju. Koh Lipe je raj za ljubitelje morske hrane in seveda takšnih in drugačnih tajskih okusov. Še sedaj se mi kolca po njihovem pad thaiju in green curryju. Da ne govorim o sadju. Izvrsten ananas, mango in lubenice. Cene so se nam zdele zelo ugodne, čeprav Koh Lipe velja za dražji tajski otok. Najcenejši pad thai je bil 80 bahtov (cca 2 eur), seveda pa se ga v kakšnih bolj fensi restavracijah dobi tudi dražje. Verjamem, da marsikje na Tajskem tudi ceneje, a nam je to poceni. Da ne govorim o green curryju, pa tom yumu, pa tajskih palačinkah in njihovi praženi zelenjavi, nudlcih in rižu na 100 in en način… Yumi 🙂 .

V povprečju smo za kosilu za 4 osebe dajali 16 eur, skupaj s kokosi ali vodo/pivom. Cena piva ni po celem Koh Lipeju enaka. V trgovini se ga dobi za cca 40 bahtov (cca 1 eur), v restavraciji okoli 60 bahtov (v kakšni lahko tudi več – preverite). Cene morske hrane so malo dražje, a sprejemljive. Za obilno in izvrstno večerjo za 4 lačne osebe smo dajali cca 30 eur, vključujoč ribe, škampe, rakovice, praženo zelenjavo, juho in pijačo.
In seveda sadni sokovi, vaflji, tajske palačinke…Dobi se tudi bolj zahodna hrana, a dlje od cen pic nismo prišli. Velik kos pice se dobi za cca 100 bahtov, cela pica pa je dražja – okoli 300 bahtov. A če se le da poizkusite uživati v lokalni hrani, ker je izvrstna. In ko se za kakšen dan naveličaš tajske kulinarike – pa skok do Indijca in njihove tandoori peči 🙂 .

Še ceneje pa se lahko uživa v tajski hrani v Bangkoku in okolici. Street food na street food. In še enkrat street food. Lokalne tržnice in marketi. Vonjave, začimbe, zvoki, barve, izvrstni okusi. Ne vem kakšne izkušnje so imeli ostali, a mi se nismo šparali in kljub temu nismo imeli nobenih prebavnih težav na poti (kot se nam je to zgodilo na Šri lanki in Filipinih). Kljub temu da je Bangkok turističen in poln ljudi vseh narodnosti, pa ima nek čar. In ko imaš džumbusa polno glavo, zaviješ v kakšno stransko, bolj mirno ulico in uživaš v uri tajske masaže. Po njej pa, le kaj bi se v Bangkoku lahko bolj prileglo kot – pad thai 🙂 .