Divja Islandija z mistično Škotsko

Islandija je bila že leta na našem popotniškem seznamu, saj se spominjam, da je Peter o njej sanjal že takrat, ko sva se spoznala in to je že več kot 16 let nazaj 🙂 .  Ja, stara sva že in ja, dolgo je čakal, a dočakal.

Tako kot vse skandinavske države – tudi Islandija ni med cenejšimi in najbrž je bila zato tako dolgo časa zgolj želja. A včasih je vredno nameniti in prihraniti kakšen evro več in se podati tja, kamor te vleče srce. In če govorimo o Islandiji je definitivno vredno, ker tako divje, nenavadne, odbite, pristne in lepe pokrajine še nismo videli. Z njo se lahko primerja (zaenkrat – skozi naše oči prepotovanega in doživetega) morda zgolj Yellowstone in nacionalni parki kanadskega Skalnega gorovja.

Več o logistiki potovanja že piše moška polovica – tu, v prvem članku o Islandiji, pa vas samo želim malo seznaniti s to deželo. Z deželo vulkanov in ledenikov, pokrajino neverjetnih nasprotij in kontrastov, nepredvidljivo v svoji naravi, prvinsko in spreminjajočo se v svojih odtenkih – iz ure v uro – dobesedno.

Vreme vedno vsaj delno kroji doživetja in je včasih resnično surovo v svoji naravi, polno presenečenj in nepredvidljivo. Vedeli smo, da na Islandiji ne želimo kampirati in naša odločitev je bila pravilna. Kljub temu, da nam je bilo vreme naklonjeno, saj smo imeli kar precej sončnega vremena brez vetra, pa je skoraj vsak dan tudi konkretno deževalo in če bi morala Islandijo poimenovati z eno samo besedo – bi bila ta beseda – VODA. V vseh oblikah in iz vseh smeri. Kampiranje v takšnih pogojih je resnično avantura in največkrat tudi precejšen napor in vsa čast tistim, ki si to želijo. Mi radi kampiramo, a ne za vsako ceno. Hkrati s tem pa smo vedeli, da bo zaradi cen namestitev naš prvi obisk Islandije kratke narave, saj le te niso prijazne popotniškim žepom.

Že januarja smo kupili karte in hkrati zelo kmalu rezervirali nočitve, saj smo želeli po Islandiji – poleg bolj turističnega Zlatega kroga – narediti tudi Veliki krog. Na Islandiji smo bili dober teden dni, prevozili smo cca 2500 km in lahko zagotovimo, da je obvoziti Islandijo možno tudi v enem tednu in to brez naglice.

Dnevi poleti so dooolgi, noči kratke in to da potovanju poseben čar. In če ste zelo občutljivi pri spancu ter navajeni spati v trdi temi, lahko pričakujete rahel in malo slabši spanec. Zato si priskrbite blazinico za oči, ki preverjeno deluje 🙂 .

Če ne nameravate kampirati in se na raziskovanje otoka odpravljate poleti – je zelo pomembno, da si nočitve rezervirate kar nekaj časa vnaprej, saj so namestitve – posebej na jugu – v krajih Vik in Hofn zelo omejene – sploh tiste cenovno bolj “ugodne”. A več o tem bo kmalu napisal Peter.

Prav njemu pa se moramo zahvaliti, da smo poleg raziskovanja Islandije naše potovanje “začinili” s kratkim potepanjem po Škotski. Na Islandijo smo namreč leteli z nizkocenovnim prevoznikom easyJet preko Edinburgha in se zaradi cenovno ugodne povezave odločili raziskovati Škotsko slabe tri dni prej in enak čas tudi po obisku Islandije.

Vesela sem, da smo se odločili tako, saj je Škotska lepa, mistična, zelena, mirna, prav tako na nek način posebna. Prve tri dni smo raziskovali Edinburgh z okolico, del zahodne obale ter škotskega višavja; na poti iz Islandije pa njen vzhodni del, znamenito dolino Glencoe in Glasgow.

Če bi se morala o poteku poti odločiti še enkrat, bi si celotno Škotsko ogledala PRED Islandijo. Ker priznam – in s tem vem da delam krivico Škotski – nam po doživetju take prvinske in divje narave Islandije – škotska narava ni bila več nič posebnega, sploh takoj neposredno po prihodu iz severa. Ne me narobe razumeti – Škotska je čudovita in vsekakor vredna ogleda, a v senci Islandije drugi del našega potepanja njene naravne lepote nismo doživeli tako, kot bi jih lahko.

Kako velikokrat smo ljudje “pobarvani” in prežeti z vsem kar smo videli in doživeli. In to vpliva na nas in naše dojemanje sveta, okolice, ljudi – še dolgo potem ko se izkušnja konča. V večini primerov ti potovanja daje širino, odprtost, hvaležnost, sprejemanje drugačnega, izkušnje – ki jih ne moreš dobiti iz knjig ali televizije, še manj iz vseh elektronskih igračk, tako modernih za te nove čase.

Prav tako pa se mi zdi pomembno naučiti se uživati v malih, vsakdanjih stvareh in videti lepoto povsod okoli sebe, ne samo na drugem koncu sveta. Priznam pa, da je to včasih težko. Večinoma ne, včasih pa. In ko vidiš takšno veličastnost narave, kot jo ima Islandija – to v tebi pusti odtis. In pod vplivom tega vtisa smo težko preklopili na Škotsko. Kakorkoli, verjamem, da nas bo tudi Škotska še počakala in jo vsekakor priporočam za raziskovanje tudi ostalim popotnikom.

Avto smo na naši dvotedenski poti tako rentali kar 3x, kar nam je sicer vzelo malo časa, a druge možnosti (če smo si želeli deželi ogledati v lastni režiji) ni bilo. Na Škotskem smo zelo hitro preklopili na vožnjo po levem pasu, če pa cvikate in ne veste, kako bi to šlo vam – pa si ob izposoji avtomobila izberite avtomatika – to vam prihrani vsaj prestavljanje z levo roko 🙂 . In takoj je vožnja po levi enostavnejša.

Za drugačno in super doživetje pa je na drugem delu raziskovanja Škotske poskrbel Glasgow in njegov Piping Live! festival, kjer smo imeli možnost doživeti glasbeno kulturo Škotske z znamenitimi Škoti v kiltih pri igranju dud – po ulicah in trgih Glasgowa. Kako smo – zaradi zasednosti hotelov – noč pred festivalom iskali približno ugodno namestitev v/okoli Glasgowa in jo komaj našli malo pred polnočjo najceneje za ufff – 160 eur – o tem pa več drugič 🙂 . To pa smo bili trenutki, ki jih bomo hitro pozabili 🙂 .

Doživetja na celotni poti pa večinoma prelepa in preveč za eno objavo. Kmalu sledijo še druge in vas morda premamijo, da si namesto tropskih plaž naslednjič izberete – divjo, prvinsko, veličastno naravo severa.