

Avstralija, Malezija in Singapur: logistika potovanja in praktični potovalni nasveti
Avstralija je bila že dolgo na našem spisku želja. Dežela Down Under ponuja toliko naravnih lepot, da si jo večinoma vsi popotniki želimo enkrat obiskati. Je pa Avstralija ogromna in pri pripravi plana potovanja je potrebno sprejeti nekaj kompromisov: kaj si ogledati, koliko časa je na razpolago, način potovanja ter v katerem letnem času iti na pot.
Kakšna je bila naša pot?
Potovanje smo začeli v Kuala Lumpurju, ki smo ga raziskovali 1 dan in pol. Iz KL smo leteli v Sydney, za katerega smo si vzeli slabe 3 dni. Iz Sydneya smo poleteli v Melbourne, kjer smo samo prespali, naslednji dan pa prevzeli avtodom za našo 3 tedensko dogodivščino potovanja od juga do Top Enda – Darwina. Seveda, z raziskovanjem vseh vmesnih znamenitosti, med katerimi sta bila jezero Argyle in nacionalni park Purnululu kar precej oddaljena od Stuart Highway, ki povezuje jug Avstralije z njenim severom. Iz Darwina smo leteli v Singapur, kjer smo imeli na voljo skoraj cel dan dan – dovolj za malo razvajanja z azijsko hrano. Na potovanju smo bili 28 dni, v Avstraliji pa smo prevozili 8000 km.
Kdaj je najboljši čas za obisk Avstralije?
Po Avstraliji lahko potujemo kadarkoli, seveda pa je potrebno plan potovanja prilagoditi njihovemu letnemu času. V našem poletju je v Avstraliji zima, kar pa ne pomeni, da potovanje ni izvedljivo, ravno nasprotno – temperature so morda še bolj primerne za raziskovanje. Avstralija je tako velika, da tudi ta njihova »zima« v različnih delih dežele pomeni čisto nekaj drugega.
Najbolj se »zimo« občuti na jugu, kjer smo imeli v Sydneyu in na Great ocean roadu čez dan okoli 15 stopinj. Zjutraj je bilo kar hladno, a sončno čez cel dan. V rdečem centru nas je zjutraj najbolj zeblo, saj je bilo samo malo nad 0 stopinjami, čez dan pa idealnih 20 stopinj in zelo močno sonce. Sploh si ne predstavljam raziskovati Uluru pri + 40 stopinjah, že nam je bilo čez dan čisto dovolj toplo. Severni del Avstralije, Top End, ki je bil z vsemi nacionalnimi parki in lepotami tudi vrhunec našega potovanja, pa je, zaradi tropske klime, najbolje obiskati ravno v naših poletnih mesecih, oziroma od aprila do oktobra, saj je v naši zimi (in njihovem poletju) tu obilno deževje in hude poplave. No, tu pa nam je bilo – kljub temu, da je bila pri njih uradno »zima« – hudo vroče, imeli smo tudi do 35 stopinj.
Če bi mogla izbirati bi rekla, da je v Avstralijo najbolje potovati v naših pomladnih ali jesenskih mesecih. A če imate šoloobvezne otroke in možnost potovati samo med poletnimi počitnicami – brez skrbi, Avstralija je super za potovanje tudi takrat. V njihovem poletju in naši zimi je namreč v Avstraliji noro vroče (temperature do 40 stopinj in več), kar lahko včasih potovanje naredi še malo bolj naporno, sploh za otroke. Prav tako je obisk Top Enda najboljši ravno v našem poletju in resnično je severni del čudovit in ga močno priporočamo. Morda celo v kombinaciji z obiskom Indonezije, ki je pravzaprav čisto blizu.
Koliko časa si vzeti za potovanje?
Avstralija je velika in razdalje so ogromne. A ceste so o.k. in te razdalje pravzaprav premaguješ precej z lahkoto, zato nam niso predstavljale večjih težav. Idealno je imeti za Avstralijo vsaj 1 mesec, še bolje več, a če nimate dovolj časa in/ali denarja, nič hudega, lahko se vidi in doživi marsikaj tudi samo v 2 ali 3 tednih. V tem primeru je samo potrebno narediti dober plan in selekcijo ogledov in raziskovanj.
Letalske karte
Največji strošek potovanja v Avstralijo so letalske karte in prevozi/nočitve. In ker smo štirje, smo vedeli, da z malo iznajdljivosti in tudi sreče, lahko pri letalskih kartah kar precej privarčujemo. Nakupa letalske karte smo se lotili v obratnem vrstnem redu kot ponavadi. Prva kupljena karta je bila namreč Kuala Lumpur – Sydney v akciji Airasia, naslednja pa Darwin – Singapur v akciji Jetstara. Kupili smo še zelo ugoden notranji let Sydney Melbourne z Tigerairom. Ker so letalske povezave do Kuala Lumpurja in Singapurja zelo dobre, se na začetku z njimi nismo obremenjevali in smo čakali na akcijo Turkisha, Qatarja, Emiratov ali Etihada. Na koncu smo izbrali Qatar iz Zagreba z letom v Kuala Lumpur in vrnitvijo iz Singapurja. Namenoma smo izbrali takšne lete, saj smo si želeli ogledati še Kuala Lumpur in se za konce malo gurmansko razvajati v Singapurju. Za vse letalske karte smo odšteli le 675 eur na osebo. Od tega:
Zagreb – Kuala Lumpur in Singapur – Zagreb: 475 eur
Kuala Lumpru – Sydney: 75 eur
Sydney – Melbourne: 30 eur
Darwin – Singapur: 95 eur
Pri iskanju ugodnih kart za Avstralijo je zelo pomembno, da se tega lotimo dovolj zgodaj. Mi smo jih kupili v jeseni za potovanje poleti.
Vize
Slovenci za obisk Avstralije potrebujemo vizo. Pomembno je, da jo pridobimo predhodno, saj nas brez nje ne spustijo na letalo s pristankom v Avstraliji. Turistično vizo z veljavnostjo eno leto in najdaljšim neprekinjenim obiskom tri mesece dobimo enostavno z izpolnitvijo obrazca eVisitor (subclass 651) na naslovu https://www.homeaffairs.gov.au/trav/visa-1/651-/eVisitor-Online-application
Zdravstveno zavarovanje
Potovanje brez dobrega dodatnega zdravstvenega zavarovanja je milo rečeno neodgovorno. Stroški zdravljenja ali reševanja so lahko zelo visoki že v nerazvitem poceni svetu, v dragih deželah pa gredo v nebo. Zato smo mi sklenili celoletno družinsko zdravstveno zavarovanje Vzajemna (paket Multitrip Svet L) s kritjem do 200.000 EUR na osebo. Na srečo ga nismo potrebovali.
Način potovanja
Potovanje po Avstraliji je drago, zato je modro premisliti, kakšen način prevoza in nočitev si bomo izbrali. Ker je spanje v hotelih najdražje, je običajen samostojni način potovanja z najetim avtom in nočitve v kampih, ali pa z avtodomom. Pri tem imamo različne variante:
Avtodom. Za to možnost smo se odločili mi. Najeli smo motorhome – avtodom za 6 oseb, ki je bil le malenkost dražji od manjšega za 4 osebe, dal pa nam je veliko udobja. Z njim se sicer ne sme voziti po grobih makadamskih cestah, na mrzlem jugu pa smo cenili ogrevanje v njem. Nočitve so lahko v kampih ali na brezplačnih počivališčih izven mest (zastonj), kampiranje na parkiriščih v mestih pa je večinoma nelegalno (v Kununurri smo npr plačali kazen 100 AUD). Za nočitev v kampih smo dajali večinoma med 20 in 40 eur.
Terenec 4WD z bivalno kabino. To je za Avstralijo najboljša izbira, žal pa ni več možno najeti takih za štiri osebe.
Terenec 4WD s šotorom na strehi.
Terenec 4WD s terensko prikolico za kampiranje. Tako potuje večina domačinov, nismo pa ugotovili če si je to možno izposoditi.
Bivalni kombi 4WD za štiri osebe. Drag in zelo omejena izbira lokacij za izposojo.
Običajen osebni avto. To je dobra možnost za tiste, ki želijo nočitve v hotelih. Slabost je visoka cena hotelov.
Terenec 4WD brez opreme za kampiranje. Za nočitve v hotelih, večja svoboda vožnje (tudi po makadamu) kot pri navadnem avtu.
Izbor prevoza je potrebno prilagoditi:
– letnemu času: pozimi (junij-avgust) je na jugu hladno (malo nad ničlo), zato je avtodom bolj komforten od šotora. Poleti (februar) je zelo vroče, v severnem delu pa so poplave (ceste so pogojno prevozne le s 4WD)
– lokacijam, kamor želimo priti: veliko lepih lokacij nima asfaltirane ceste in tudi nekatere “glavne” ceste so makadamske.
Najem avtodoma
Najbolj znana agencija je Apollo, ki pod lastno znamko ponuja avtodome in terence do starosti 3 let. Po treh letih te avtodome ponuja pod cenejšo blagovno znamko Cheapa. Poleg Apollota je v Avstraliji popularna tudi agencija Britz, ki prodaja tudi pod blagovno znamko Maui, ter še nekaj manjših. Najem je precej drag, sploh z upoštevanjem vseh obveznih dodatnih stroškov.
Osnovna cena najema avtodoma vključuje zavarovanje z izjemno visoko odbitno franšizo (excess) 7.500 AUD. Z doplačilom dragega zavarovanja, ki ga Apollo prodaja (700 eur), pa se odbitna franšiza zniža. Mi smo avto najeli preko posrednika Camperdays, ki je hčerinska firma Billiger Mietwagen. Pri njih smo tudi sklenili zavarovanje, ki krije celotno odbitno franšizo za le 140 eur.
Poleg tega Apollo dodatno zaračuna 2% provizijo na plačilo s kreditno kartico (drugače ni možno), prav tako tudi na plačilo odbitne franšize! Po vrnitvi nepoškodovanega avta odbitno franšizo vrnejo, 2% provizije pa ne. Obvezen je izredno visok limit na kartici, v primeru le osnovnega Apollo zavarovanja pa tudi sredstva na računu, saj se odbitna franšiza dejansko plača (in kasneje vrne) in ne le rezervira! Poleg tega je v primeru nesreče stranka odgovorna tudi za izpad dohodkov, ki naj bi jih Apollo imel medtem, ko je vozilo nevozno. Na Apollu ob prevzemu niso znali povedati, kolikšen je ta znesek dnevno, strašili so pa z dodatnimi 7.500 AUD, čemur se seveda lahko izogneš z ekstra Apollo zavarovanjem (ki pa je zelo drago, v primerjavi z zavarovanjem pri Camperdays).
V primeru, da se avto vrne v drugem kraju kot se ga izposodi, je potrebno doplačilo. Pri daljšem najemu (3 tedne) tega doplačila ni.
Najem za 21 dni ali več ima dodaten popust, zato je cenejši od npr. 19 dni. Rezervacija (in plačilo) vsaj 180 dni vnaprej nudi dodaten popust. Možnosti preklica so omejene, zato je smiselno razmisliti o zavarovanju rizika odpovedi pri Corisu (4,6%).
Apoloo oglašuje best price guarantee. Če opravite rezervacijo na Apollu in v 24 urah dobite cenejšo ponudbo za enak avto v enakem obdobju z enakimi kraji, potem vam dajo 5% nižjo ceno od primerjane. Vendar pozor! Primerjana ponudba mora biti v isti valuti, torej AUD, tako da ponudba v EUR ni veljavna.
Končna cena najema avtodoma
Za najem avtodoma za 21 dni smo z vsemi dodatnimi stroški plačali 3.000 eur. To je bil – skupaj z bencinom – najdražji del avstralskega potovanja.
Najem terenskega avta in nakup kamp opreme
Pri našem potovanju po Avstraliji smo si želeli ogledati tudi NP Purnululu (Bungle Bungle), vendar z avtodomom dostop ni mogoč. Najenostavnejša rešitev bi bila zelo drag dnevni izlet (http://bunglebungleexpeditions.com.au/bungle-bungle-lake-argyle-kimberley-tours/bungle-bungle-purnululu-national-park-day-tour/), vendar smo želeli parku nameniti več časa in v njem prespati dvakrat. Nočitev je možna v kampu, potrebovali pa smo tudi osnovno opremo za kampiranje. Zato smo v Kununurri najeli terenski avto pri Avisu, potrebovali pa smo še opremo za kampiranje. Ker je nošenje te opreme od doma (šotor) precej nerodna stvar, smo naročili novo (www.annapurna.com.au in www.kathmandu.com.au) z dostavo na določeno avstralsko pošto (https://auspost.com.au/receiving/alternative-delivery-addresses/choose-a-post-office-for-deliveries ), kjer smo jo potem spotoma prevzeli. Pri tem smo pazili na čas dostave, saj paket na pošti hranijo le nekaj dni (5 ali 10, različne informacije). Nekaj te opreme smo potem pustili v Avstraliji, nekaj pa smo jo prinesli domov.
Cena najema terenskega avtomobila za 3 dni je bila 220 eur.
Bencin
Na vseh bencinskih črpalkah prodajajo neosvinčen bencin in nafto, na nekaterih pa tudi plin. Bencinskih črpalk je na poti dovolj in ni skrbi, da bi lahko kje ostali brez bencina, je pa dobro tankati redno in ne čakati na zadnji trenutek. V Melbournu smo tankali najcenejšo nafto – 1,30 AUD/liter, v Darwinu za 1,55 AUD, v centru pa za 1,75 AUD.
Avtodom “popije” od 13 do 17 litrov na 100 km, kar je za naš 8.000 kilometrski road trip naneslo 2.000 AUD, kar je približno 1300 EUR ( 1 EUR = 1,57 AUD).
Skupni strošek najema avtodoma in bencina je bil tako res visok, a Avstralija je draga država za potovanje in na to je pri načrtovanju poti potrebno računati.
Denar in plačevanje
Povsod v Avstraliji sprejemajo kreditne kartice Mastercard in Visa, na naši poti je bil izjema edino Visitor centru Purnululu. “Povsod” vključuje taksiste, bencinske postaje sredi puščave, kampe, avtomate za javni prevoz…Za občutek varnosti imate s seboj vedno lahko nekaj gotovine v avstralskih dolarjih, a najboljše je (tudi zaradi menjalnega razmerja) plačevati z Mastercard kartico, česar smo se posluževali tudi mi.
Telefon in komunikacija
Avstralija ima z mobilnim signalom pokrita vsa mesta, outback pa zelo slabo. Zato smo mi “za vsak slučaj” izkoristili ponudbo Telekoma Slovenije, ki svojim naročnikom brezplačno posodi satelitski telefon (za slovensko SIM). Na letališču smo kupili tudi lokalno SIM operaterja Telstra, ki ima menda boljše omrežje od konkurenta Vodafone. Za predplačniško SIM z vključenimi 7,5 Gbit podatkov, veliko lokalnimi in tudi mednarodnimi klici ter veljavnostjo en mesec smo odšteli 30 AUD. Ker smo na telefonih pomotoma pustili avtomatske nadgradnje smo kasneje morali dokupiti še 1G za 10 AUD. Dodatne količine je možno kupiti v trgovinah, na bencinskih postajah in tudi preko interneta.
Kampiranje
Avtodom ima vse kar se potrebuje za bivanje in zato ponuja določeno svobodo. V Avstraliji je dovoljeno prenočiti na počivališčih ob avtocestah, v mestnih javnih površinah pa ne. Je pa to odvisno tudi od mestnih oblasti. Mi smo na primer v Kununurri plačali 100 AUD kazni zaradi parkiranja na velikem parkirišču ob parku, prav tako je kazen plačal kolesar, ki je spal v šotoru v zelo urejenem parku. V Katherine pa nas na osrednjem parkirišču ni nihče preganjal, prav tako ne Aboriginov, ki so spali po parkih. Mi smo kombinirali spanje v kampih ter »divje« kampiranje izven njih. Sicer pa je v Avstraliji veliko kampov s cenami okoli 50 AUD (cca 30 eur) za 3 odrasle osebe, enega otroka in avtodom na parceli z elektriko in vodo.
Mi smo za vse nočitve v kampih odšteli skupaj cca 350 eur.
Hrana
Avstralija je draga v vseh ozirih in nič drugače ni pri hrani. Prednost avtodoma je tudi v tem, da si hrano lahko pripravljaš sam in s tem kar precej privarčuješ (v primerjavi s prehranjevanjem v restavracijah). V mestih Kuala Lumpur, Sydney, Melbourne in Darwin smo izbirali azijske restavracije (indijsko, vietnamsko, tajsko ….) in tu smo za obrok za 4 odrasle osebe dajali okoli 40 -60 eur, kar je super cena za Avstralijo. V Singapurju smo jedli v foodcourtih, kjer je hrana noro dobra in tudi zelo poceni. Tu smo odšli tudi do restavracije z Michelinovo zvezdico in za res obilno kosilo za 4 osebe odšteli 20 eur. Na srečo smo bili dovolj zgodnji in nam ni bilo treba čakati niti 5 minut. Torej z izbiro ne – luksuznih azijskih restavracij se lahko tudi v avstralskih mestih precej privarčuje. Hrana je dobra, kvalitetna in cenovno precej ugodna za Avstralijo. Drugače pa je npr. z njihovimi burgerji in ostalo ponudbo, ki je res draga. Mi smo si le to privoščili parkrat in za obrok za eno osebo odšteli med 15 in 20 euri (npr. burger s krompirčkom 18-20 AUD, dobra in obilna kava: 5 AUD). Drugače pa smo hrano za pripravo v avtodomu kupovali največkrat v Coles-u, kjer so cene sicer malo višje kot v naših trgovinah, a še vedno precej ugodne. Tu smo večkrat kupili npr. že pripravljeno lazanjo za 4 osebe za 15 eur ali pečenega celega piščanca za 7 eur. Zraven pa še malo zelenjave in dober obrok je tu 🙂 .
Na našem 28 dnevnem potovanju smo za hrano za 4 osebe zapravili približno 1200 eur.
Vstopnine in organizirani izleti
Tudi organizirani izleti v Avstraliji so noro dragi. Na srečo je ogromno znamenitosti in naravnih lepot, ki so brezplačne in kjer ne potrebujemo plačevati vstopnine. Seveda ima nacionalni park Uluru/Kata Tjuta in Kakadu vstopnino, a le ta se nam ni zdela pretirana:
Kakadu pass za 4 osebe za 7 dni: 100 AUD (cca 64 eur)
Uluru park pass za 4 osebe za 3 dni: 65 AUD (cca 40 eur)
So pa dražji izleti:
– izlet z ladjico v NP Nitmiluk Gorge za 4 osebe za 2 uri: 276 AUD (cca 180 eur)
– izlet z ladjico po Yellow river billabong za 4 osebe za 3 ure z vključenim zajtrkom: 360 AUD (cca 230 eur)
Ostalo pa smo večinoma raziskovali sami in doživeli ogromno čudovitih stvari.
Avstralija je resnično posebna dežela in kljub temu, da je bilo to naše najdražje potovanje do sedaj, nam niti malo ni žal, da smo se zanj odločili. Pravzaprav se bomo sem zagotovo še vrnili in takrat raziskali še kakšen drugi kotiček te osupljive dežele.
Do takrat pa bomo poizkušali vzdušje potovanja tu prenesti tudi drugam – v druge situacije doma ali na potovanju. To vzdušje se najlažje opiše z besedno zvezo, ki jo Avstralci vsakodnevno največkrat uporabijo: no worries 🙂 .