Valletta

Valletta je glavno mesto Malte. Pričakovali smo umazano, prašno, kaotično mesto in bili na koncu pozitivno presenečeni. Mesto nam je bilo presenetljivo všeč. Ne sicer tako zelo, da bi v njem preživeli dopust 🙂 , vsekakor pa tako, da smo se v njega vrnili še drugič in uživali v gurmanskih okusih, ki jih Valletta ponuja.
Poleg res dobre morske hrane, smo se na Malti navdušili tudi nad njihovimi tipičnimi prigrizki v obliki bruschet – s paradižniki, olivami, kaprami, čebulo, olivnim oljem in oljem bazilike ter rukolo zraven. Bili so tako zelo okusni (najbrž zaradi res dobrih, svežih in kvalitetnih sestavin), da smo si jih privoščili vsak dan. Predvsem za otroke je bil obisk Vallette super, saj smo se v mestu sladkali tudi z izvrstnim sladoledom ter sladolednimi makroni. Njami. Tu se čuti vpliv Italije, kar za nas gurmane – sploh ni slabo.
V Valletti smo si vzeli čas in se sprehodili po celem starem delu mesta, ki je tudi pod zaščito Unesca. Ozke in ponekod strme ulice so očarljive in pisana okna dodajo piko na i. Ko se vmes znajde še kakšna tipična rdeča angleška telefonska govorilnica – pa je foto motiv popoln.

V Valletti se nahajajo tudi znameniti Tarxien megalitski templji, ki so bili zaradi obnove žal zaprti (in še nekaj časa bodo). To nas ni tako zelo razžalostilo, ker smo si podobne ogledali na južni obali Malte.
Malo pa nas je razžalostilo, ker si nismo mogli ogledati Ħal Saflieni Hypogeum, znamenite podzemne zgradbe, ki so jo izkopali okrog leta 2.500 pr. n. št. Na začetku je verjetno služila kot svetišče, potem pa je postala nekropola. Ħal Saflieni Hypogeum je edini prazgodovinski podzemski tempelj na svetu. Sprejme lahko zgolj 80 obiskovalcev dnevno in obiski so razprodani za nekaj tednov vnaprej, zato je – ob nakupu letalske karte – nujna takojšnja rezervacija, če si ga seveda želite ogledati. Mi te rezervacije nismo naredili in smo tako ostali brez ogleda.

Vseeno pa smo se pri raziskovanju Vallette imeli lepo. Notranja naravnanost je vedno tista, ki vodi naše doživljanje stvari, ljudi in sveta okrog nas. In če smo naravnani na lepoto okrog nas- potem lepoto vidimo, doživljamo in živimo.
To je naš potovalni moto, ki priznam – včasih tudi ne zdrži, saj smo samo ljudje s svojimi plusi in minusi. Učimo pa se v tej smeri in verjemite – deluje 🙂 .