Triglavska sedmera jezera in Kanjavec

Bohinj je bil stalnica mojega otroštva in poletnih počitnic. Tja smo hodili vsako poletje in uživali v hiši sredi gozda, kopanju v čistem jezeru in hoji po okoliških hribih. Brez velike filozofije in kompliciranja smo se skoraj vsako leto odpravili na turo do sedmerih jezer. Čez Komarčo gor, do Prehodavcev, mimo jezer nazaj do Komne in navzdol. Ali v drugo smer. Vse v enem dnevu. V navadnih zguljenih supergah. Vem, kaj bi na to starši porekli sedaj – neodgovorno, preveč, nevarno, bogi otroci 🙂
Ampak ni nam bilo nič hudega, definitivno mi to ni pustilo nobene travme in življenje je bilo čudovito enostavno. Samo sedaj ga preveč kompliciramo.
Triglavska sedmera jezera imajo zato v mojem srcu poseben prostor, kamor se rada vračam. Ker je res lepo. Mimogrede osvojim kakšen novi vrh ali zgolj hodim po že poznanih poteh. V kvalitetnih gojzarjih, a z veliko več truda 
Pred dvema letoma sva se tako s Petrom v prostem vikendu brez otrok odpravila mimo sedmerih jezer na Kanjavec. Spremljali so naju prav posebni tihi gorski prijatelji. Tisti, ki so v teh gorah doma.
V letih z malimi otroci sva se iz gornikov prelevila “zgolj” v pohodnika, ampak za vse v življenju obstaja svoj – pravi čas. Kondicije je manj, ker večinoma z otroci gore raziskujemo skupaj. A nič hudega. Različna obdobja v življenju imajo različno barvo. Dobro je, da znamo uživati v vseh različnih odtenkih tega, čemur pravimo naše življenje.