Sejšeli: Praslin

Praslin je bil prvi otoček, ki smo ga obiskali na našem raziskovanju Sejšelov. Nanj smo se odločili leteti iz Maheja, takoj po jutranjem pristanku Turkisha na njihovem mednarodnem letališču. Polet z mini letalom, ki ima vsega skupaj zgolj 20 sedežev, je posebno doživetje. Biti skoraj v pilotski kabini in opazovati del tega rajskega otočja iz zraka je res čudovito doživetje, sploh ko se s takšnim mini letalom pelješ prvič. Imeli smo nasmeh do ušes in nazaj 😊

Praslin je eden izmed treh najpogosteje obiskanih otočkov na Sejšelih, ima vsega skupaj malo več kot 30 kilometrov cest in čas, ki ga potrebuješ da ga obvoziš, je dobre pol ure. Vseeno ga priporočamo obiskati za vsaj 3-4 dni, če imate čas tudi za več časa, ker je čudovit. Sedaj razumem prijateljico, ki mi je takoj po prihodu iz njihovega potepanja po Sejšelih rekla, da se bo kasneje, v starosti, preselila na Praslin. Jaz bi se tudi, ali pa mogoče raje na La Digue. A tudi Praslin bi bil super 😊

Na mini letališču, tik ob morju na zahodni strani otoka, nas je pričakal najet avtomobil za 4 dni raziskovanja. Že na letališču Mahe in kasneje na Praslinu nas je presenetilo dejstvo, da kljub temu, da se nahajamo skoraj na ekvatorju, v zraku ni vlage kot drugod v Aziji. Časovna razlika je samo dve uri in takoj smo preklopili v počitniški mood. Hvaležnost, ker smo bili tam. To so bila prva čustva, ki so me preplavila. Tega ni moglo pokvariti niti dejstvo, da sem takoj po pristanku na letališču v Maheju razbila objektiv fotoaparata, našega Nikona. Uf. Moja najljubša »igračka« in »orodje« ustvarjanja. Dobro, da se je to zgodilo meni in ne Petru, pravijo tisti, ki naju poznajo. Jaz pa se strinjam. Ja, še dobro 😊.

A sem takoj vedela, da našega raziskovanja in doživljanja Sejšelov to ne bo pokvarilo. Ni bilo vredno. Zato so pravzaprav skoraj vse fotografije posnete s telefonom in veliko manj kvalitetne, kot bi lahko bile. Pa vendar še vedno pričarajo lepoto teh otokov. Ko je nekaj res lepo in se ti tako usede v srce je to to. Tega ti nič in nihče ne more vzeti.

Praslin lahko raziskujemo z javnim avtobusom ali najetim avtomobilom. Ker imamo radi svobodo raziskovanja in ker smo imeli samo 4 dni, smo se odločili za avto. Več o logistika našega potovanja po Sejšelih si lahko preberete tule: http://potepanja.com/sejseli-z-istanbulom-logistika-potovanja-in-prakticni-potovalni-nasveti/. Že prva vožnja skozi njihove mini vasice, vse zelene, bujne, cvetoče, urejene, čiste, mirne in skulirane nas je popolnoma navdušila. Ob prvi vožnji iz zahodnega dela otoka na njegov vzhodni del skozi nacionalni park Valle de Mai smo bili popolnoma navdušeni, saj smo imeli občutek, da smo pristali v Jurasic parku ali Avatarju, zaradi bujnega rastja in čudovitih palm ter ostalih cvetočih dreves in rož, mimo katerih je speljana cesta. Res čudoviti prizori, še preden sploh prispeš do njihovih najlepših plaž.

Kje iskati namestitev na Praslinu?

Mi smo bili nastanjeni na zahodni strani otoka, ob plaži Anse Kerlan. Na zahodnem delu otoka se nahaja največ ugodnih namestitev (območje Anse Kerlan, Amitie, Grand Anse), čeprav samo morje za kopanje ni najlepše. So pa zato toliko bolj čudoviti sončni zahodi. Nastanjeni smo bili v Villi Idea, s čudovitimi gostitelji, domačini, ki so nas večkrat prijazno pogostili s kokosi in nam en večer tudi pripravili domačo zelenjavo in okusno ribo iz svežega jutranjega ulova. Res jih lahko priporočimo. Od prijateljev, ki smo jih kasneje spoznali na otočku La Digue pa smo dobili namig in kasneje potrditev, da so čudovita namestitev tudi apartmaji Belle Vacance na območju Grand Anse, prav tako na zahodni strani otoka. Ali apartmaji Amitie Chalets, v kraju Amitie, po dobrih izkušnjah naših domačih prijateljev.

Kje jesti?

Ena izmed najboljših stvari na Sejšelih je okusna in relativno poceni hrana v njihovih take away restavracijah. Doma smo napačno predvidevali, da si bomo morali kdaj kuhati sami, a za to res ni bilo nobene potrebe. Za nas najboljša take away restavracija je bila Coco Rouge, na vzhodni strani otoka, v zalivu Baie St. Anne. Tam smo jedli čisto vsak dan, kosilo ali večerjo. In poleg okusne hrane imajo tudi ogromno doma pripravljenih sladic: bananino pecivo (to morate poizkusiti, točno v Coco Rouge, če boste na Praslinu), pa korenčkov biskvit, kokosova torta itd…Res noro okusno za normalno ceno. Top.

Na vzhodni strani otoka pa nam je bila super hrana v take away restavraciji Paradise taste in v Village take away restavraciji.

Poleg le teh pa je nekaj najboljšega njihovo lokalno sadje, ki ga lahko kupite na več mestih od domačinov samih. Barvito, okusno in ugodno.

In ker bolj kot vse ljubimo naravo samo, je tu še najbolj pomembno vprašanje:

Kaj je tisto najlepše, kar nikakor ne izpustite, če se odločite za raziskovanje Praslina?

1. Anse Lazio

Zagotovo najlepša plaža na otočku in morda najlepša na celotnih Sejšelih, preprosto čudovita. Ena najlepših na svet, po našem mnenju, glede na videno do sedaj. Bela mivka, čisto turkizno morje, obala pa posejana z granitnimi skalami, ki zaradi fotogeničnosti kar kličejo po fotografiranju. Mi smo jo obiskali trikrat in res uživali. Prvič v sončnem zahodu, drugič v kristalno čistem, mirnem in res rajskem vzdušju ter tretjič v njeni divji različici – z ogromnimi valovi, nad katerimi sta bila otroka navdušena. Ste že poizkusili srfanje na valovih brez deske? No, nekako tako je izgledalo. Priznam, da je bila meni ljubša tista mirna, rajska različica Anse Lazio, otrokom in Petru pa mnogo bolj ta divja, ki je bila hkrati bolj zabavna. Narava v vsej svoji lepoti in različicah. V katerikoli obliki želite doživeti Anse Lazio, priporočam, da jo obiščete večkrat. Ni nujno prvič najlepše 😊

2. Anse Georgette

Anse Gergette je še ena rajska, a težje dostopna plaža na severozahodnem delu Praslina. Vse plaže na Praslinu so sicer javne, a pot do Anse Georgette poteka skozi luksuzni resort Constance Lemuria, mimo res lepega golf igrišča vpetega v divjo naravo Praslina. Že samo 20 minutni sprehod do plaže je čudovit in vreden ogleda. A kot sem že omenila, je do plaže vseeno težko priti, saj Constance Lemuria dovoli obisk zgolj približno 30 zunanjim osebam dnevno. To območju in tudi sami plaži zagotovi mir, tišino in ne-množično obiskanost, kar se mi pravzaprav zdi super. A po drugi strani ni variante, da dobiš dovoljenje za vstop iz danes na jutri. Mi smo prišli do njih v torek zjutraj in prosili za vstop v petek dopoldan, saj smo imeli popoldan ladjo naprej na naslednji otoček – La Digue. Zasedeno. Uf, kaj pa zdaj? Pomagali so nam domačini, pri katerih smo bili nastanjeni in nam poizkusili urediti obisk. Za las se je izšlo. Zato je zelo pomembno, da si obisk Anse Georgette zagotovite več dni vnaprej in ob tem seveda upate na lepo vreme. Pri tem lahko močno pomagajo domačini – lastniki nočitev. Predlagamo, da jih kontaktirate vnaprej in naj se oni dogovorijo za obisk. In če lahko izbirate, se do plaže odpravite v zgodnjih jutranjih urah. Mi smo bili na njej ob 8h zjutraj, prvi in smo jo imeli nekaj časa samo zase. Milina. Na območju Constance Lemuria je tudi kar nekaj kratkih pohodnih poti do razglednih točk. Če imate dovolj časa, se povzpnite na vsaj eno izmed njih in uživajte.

3. Nacionalni park Vallee de Mai

Vallee de Mai je ena izmed najbolj poznanih in zagotovo ena izmed najlepših znamenitosti otoka. Nacionalni park pod Unescovo zaščito, z neverjetno biotsko raznolikostjo, bujno vegetacijo in edini kraj na svetu, kjer v naravnem okolju raste redka palma velikanka »coco de mer«. Območje je pravi naravni rajski vrt, džungla s številnimi redkimi palmami in pticami vseh vrst, tudi endemično črno papigo, ogroženo vrsto značilno samo za Sejšele. Resnično imaš občutek, kot da se je tu čas ustavil, oziroma, kot da se nahajaš v drugem svetu. Tistem iz filmov ali risank. Endemične kokosove palme coco de mer, ki jih imenujejo tudi dvojni kokos ali morski kokos, rastejo samo še na Praslinu in sosednjem otočku Curieuse. Orjaški listi palm coco de mer lahko zrastejo tudi do 30 metrov v dolžino, poznana pa je tako ženska, kot moška oblika palme velikanke. Posebnost ženskega drevesa je kokos, ki zori kar 30 let in ima obliko ženske zadnjice. Je največji plod na svetu, pa tudi najtežji v svetu rastlin. Moška palma coco de mer pa ustvarja drugačne, bolj »moške« plodove in zanimive oblike. Poti v parku je več, so dobro označene in nas popeljejo tudi do razgledne točke. Kljub ne najcenejši vstopnini (25 eur na osebo, otroci do 12 let brezplačno), pa je območje vredno ogleda in ga ne izpustite ob svojem raziskovanju Sejšelov.

4. Druženje z želvami velikankami na otočku Curieuse in snorkljanje ob otočku St. Pierre

Tik ob Praslinu se nahaja še manjši otoček Curieuse, ki je dom želv velikank, še ene endemične vrste značilne samo za Sejšele. Tu živi okoli 300 želv, ki originalno izvirajo iz sejšelskega atola Aldabra. Zaradi posebne vegetacije in ogroženega živalsko – rastlinskega sveta (poleg Praslina je to edino območje, kjer še raste zgoraj opisana značilna coco de mer palma) so ga leta 1979 zaščitili in ga razglasili za nacionalni park (Curieuse Marine National Park). Otoček je čudovit. Mi smo se odločili za izlet nanj skupaj s snorkljanjem na sosednjem mini otočku St. Pierre. Izpogajana cena izleta je bila 45 eur na osebo, Iris je imela brezplačno (pod 12 let). Realna cena pa je okoli 60 eur, z vključenim kosilom, ki ti ga postrežejo na plaži otočka. Izkrcali smo se na jugovzhodu otoka, na območju Old Turtle Pond. Na delu, kjer je največ želv velikank, ki se prosto sprehajajo po travi, med palmami in ostalimi drevesi. Niso čisto nič napadalne, pa tudi sramežljive ne. Res carice 😊. Poleg želv nas je tu pričakala čudovita laguna s posebnimi granitnimi skalami res norih oblik. Sledila je približno pol ure trajajoča hoja na drugo, bolj južno stran otoka, mimo močvirja, mangrov in ostalih nenavadnih dreves, želv in značilnih velikih rakovic. Vroče in divje doživetje. Na drugi strani nas je pričakalo turkizno morje in okusno kosilo, preden smo odšli dalje na snorkljanje do otočka St. Pierre. Korale tu so na žalost precej uničene, ribic pa je bilo kar nekaj. Vseeno podvodni svet na Sejšelih pusti malo žalostnega priokusa, a tako pač je. Napaka v raju. Kljub temu je otoček St. Pierre tako fotogeničen že sam po sebi, da si ga je v vsakem primeru vredno ogledati.

5. Vožnja po otočku kar tako

Nekaj najlepšega se je počasi voziti po otočku in uživati v čudovitih razgledih, se ustaviti enkrat ob lepih plažah, spet drugič pri domačinih, ki prodajajo sadje in poiskati kotiček za najlepši sončni zahod.

Praslin je izpolnil vsa naša pričakovanja in še več. Res smo bili navdušeni nad Sejšeli, še preden smo sploh prišli do otočka La Digue. O njem pa več v naslednjem članku, kmalu 😊