Plaže Šri lanke

Šri lanka ima malo morje lepih in včasih tudi manj lepih plaž. Ko se odločate o tem, katere plaže obiskati je prvi kriterij sigurno čas vašega obiska Šri lanke.
Mi smo Šri lanko obiskali v 2. polovici avgusta in 1. polovici septembra, ko je bilo “monsunsko” obdobje na njenem jugu, zato smo se sprva podali na raziskovanje njenega manj turističnega in pristnega vzhoda. Obisk Šri lanke v tem obdobju je bila sigurno dobra odločitev, saj smo doživeli tudi njen znameniti The gathering – selitev in zbiranje slonov v Minneriya nacionalnem parku.
Na vzhodu smo bili nastanjeni v Uppuveli-ju, potikali pa smo se tudi po plažah Nilavelija ter Pigeon island nacionalnega parka. Pigeon island ima čudovit koralni greben. Najboljše območje za snorkljanje ali potapljanje na celotni Šri lanki.
Proti koncu našega raziskovanja Šri lanke smo se zasidrali na njeni južni obali. Tu smo morali bolje razmisliti, kje je najboljše mesto za kopanje, saj je bilo v tem obdobju morje na južno obali razburkano. Nasplošno pa kakšne sledi o monsunu nismo doživeli nikjer. Malo dežja smo imeli samo v Nuwara Eliyi – goratem osrednjem delu Šri lanke.

Na južni obali smo zato izbrali malo bolj zaprt zaliv in se nastanili v Unawatuni. Kljub temu, da je Unawatuna bolj turistična (prosim ne tega primerjati z npr turizmom poleti na kakšnem delu hrvaške obale 🙂 ) nam je bila všeč, ker nam je po treh tednih čisto ustrezalo biti malo bolj v civilizaciji.
Čudovite so tudi plaže Tangalle, Mirisse – vendar je bilo tu v tem času morje preveč razburkano. Če pa se odpravljate na Šri lanko v našem zimskem času, ko je monsun na vzhodni obali – pa se podajte na raziskovanje čudovitih plaž juga in izpustite njeno vzhodno obalo.

Razočarale pa so nas plaže na njenem zahodnem delu, sploh plaže Negomba. Priznam – na koncu smo imeli premalo časa, da bi raziskovali več v tem delu, ampak tisto kar smo videli in doživeli tu – nam ni bilo všeč.

Če bi imela še več časa – ali morda nekoč nekje – bi se podala še na njeno severozahodno področje, na območje Kalpitiye in Wilpattu nacionalnega parka.

Morda – nekoč, ali pa tudi ne. Kdo bi vedel 🙂