Plan potovanja: 6 dnevna Andaluzija z Gibraltarjem

Tule smo za vas pripravili plan našega kratkega jesenskega potepanja po Andaluziji.

Je 6 dni dovolj?

Je in ni. Idealno je seveda imeti več časa, nekje med 10 in 14 dni, za kombiniran ogled »velikega trojčka« (Sevilla, Cordoba in Granada) ter raziskovanje podeželja Andaluzije in seveda ogleda številnih pueblos blancos – majhnih belih andaluzijskih vasic. A če tega časa nimate, kot ga nismo imeli mi, se lahko tudi v 5-7 dneh vidi in doživi ogromno. V tem primeru morate samo izbrati, kaj vam je bolj pomembno. Predlagam da izberete eno večje mesto in le to kombinirate z raziskovanjem majhnih andaluzijskih vasic. Mi smo tako najprej dva dni raziskovali Sevillo, potem pa se podali dalje proti jugu, vse do Gibraltarja in od tam nazaj do Seville.

Tole je naš zemljevid poti:

Več o najlepših belih vasicah pa si preberite v članku: http://potepanja.com/pueblo-blancos-najlepse-bele-andaluzijske-vasice/

Kdaj potovati?

Predlagamo v pomladnem ali jesenskem času, ko vročina popusti in se množice turistov malo razkadijo. Če imate možnost, potujte izven naših praznikov in šolskih počitnic, saj so letalske karte tako cenejše, ljudi in nas popotnikov pa zagotovo manj. Tudi pozimi zna biti na jugu Španije prav prijetno, res pa je takrat večja loterija glede vremena, hribovite pueblos blancos so namreč ravno pozimi večkrat zavite v meglo, zato v zimskem času potrebujemo malo več sreče glede vremenskih razmer.

Letalske karte

Mi smo leteli z Easyjetom iz Benetk v Sevillo v zgodnjih jutranjih urah. Cena povratne karte je bila 60 eur, a izven šolskih počitnic. Avto v primeru leta iz Benetk vedno pustimo na varovanem parkirišču Belt parking. S ceno in kvaliteto njihove storitve smo vedno zelo zadovoljni.

Rent avta

Avto smo prevzeli in tudi vrnili na letališču preko Billiger Mietwagen. Cena za 3 dni je bila 65 eur.

Hrana

Hrana v Španiji je izvrstna. Najbolj so značilni njihovi tradicionalni prigrizki – tapasi, ki so prav gurmanski in noro okusni. Res pa je, da niso povsod enako kvalitetni, zato se je dobro malo vnaprej pozanimati, kje imajo res izvrstne tapase. To sta z velikim veseljem naredila otroka in tako dobro, kot smo jedli teh nekaj dni v Španiji, že dolgo nismo. Zato bom v plan potovanja vključila tudi naše najljubše tapas bare, oziroma restavracije. Cena tapasov v barih je bila med 1-4 eur na precej obilen tapas.

Plan potovanja po dnevih:

1.dan: Sevilla

Dopoldan smo prispeli v mesto, takoj pustili prtljago v hotelu, ki smo ga imeli že rezerviranega zelo blizu centra mesta in se podali na prvi sprehod po ulicah. Nestrpno smo čakali, da bo ura 12h, ko se odpre večina tapas barov. Prvi tapas bar je bil eden najbolje ocenjenih v Sevilli: Bar Alfalfa. Noro dobro, tipično špansko in cenovno ugodno. Sprehodili smo se okoli Plaze de la Alfalfa ter Plaze del Salvador, vse do največje lesene konstrukcije na svetu: do Metropol Parasola in se nanj tudi povzpeli. Prvi, sicer malo oblačni razgledi na Sevillo so bili čudoviti. Sledil je sprehod do starega mestnega jedra Barrio de Santa Cruz, kjer se nahaja sevillska katedrala, znameniti stolp Giralda in čudovita palača Alcazar. Po poti smo se ustavili tudi na najboljši vroči čokoladi in churrosih v Bar El Comercio. Ko smo prispeli do palače Alcazar smo padli na rit, saj je bila vrsta za vstop nenormalno dolga in konca sploh ni bilo videti. Mi pa brez vnaprej kupljenih kart za naslednji dan. Aaaa, kaj pa zdaj? No, na srečo se je naslednji dan vse dobro izteklo, a ne naredite enake napake, kot smo jo mi: za obisk Alcazarja kupite vstopnico na njihovi uradni strani vsaj kakšen teden vnaprej, da se izognete vrsti. Seveda se tudi brez vnaprej kupljene vstopnice lahko ogleda palačo, a v tem primeru vas zagotovo čaka večurno čakanje. Popoldan smo se sprehodili še do reke Guadalquivir in Zlatega stopla ob njej, oziroma do Torre del Oro. Ogled arene za bikoborbe pa smo tu izpustili, saj smo vedeli, da si bomo čez nekaj dni ogledali najstarejšo areno v Rondi, seveda brez prave bikoborbe, na srečo. Zvečer smo odšli še na druge izvrstne tapase v tem prvem dnevu raziskovanja Andaluzije: tokrat v Bar Baratillo.
Nočitev: Hotel AACR Museo (cena za 4 osebe: 125 eur)

2.dan: Sevilla

Zjutraj smo si privoščili zajtrk na Avenia de la Constitution. Še vedno nismo imeli kart za kraljevo palačo Alcazar (ja, precej nepripravljeni smo odšli na to pot 😊). Internetni nakup vstopnic za ta dan in tudi za nekaj dni naprej ni bil več mogoč. Vrsta za vstop že pred odprtjem palače pa je bila tako dolga, da se je zagotovo čakalo več ur. Takoj smo vedeli, da se nam tako dolgo preprosto ne da čakati, ampak malo pa lahko povprašamo za vodeni ogled, smo si rekli. In smo odšli v bližnjo prodajalno spominkov, ki v bistvu bolj deluje kot posredovalnica kart za palačo, smo odkrili pozneje. Vodeni ogled bi bil noro drag. Nope, 150 eur pa ne damo. In ko se že odpravimo in sprijaznimo, da pač ne bomo videli palače in da smo si čisto sami krivi, priteče za nami prodajalka in nam ponudi 4 karte za vstop čez 5 minut, brez čakanja po normalni prodajni ceni (27 eur za 2 odrasli osebi in 2 otroka). Seveda smo vzeli, čeprav nismo bili prepričani ali so karte sploh veljavne. No, pa so bile in čez 15 minut smo že vstopili v kraljevo palačo. Imeli smo noro srečo, saj očitno ravno takrat tistega, ki je imel v prodajalni spominkov rezervirane 4 karte za določeno uro ni bilo. Veliko več sreče kot pameti, bi rekli. In ja, včasih se vse dobro izide, ne pa vedno. Kraljeva palača in vrtovi so čudoviti in ko boste v Sevilli, si nakup kart za vaš termin zagotovite dovolj vnaprej. S tem se izognete vrsti in večurnemu čakanju.
Na kosilo smo odšli v vrhunski tapas bar Bar Pelayo, ki je bil zagotovo najboljši na celotni poti. V popoldanskih in večernih urah je v njem dobro mizo rezervirati vnaprej. A vam ga resnično zelo priporočamo, ker tako gurmanskih tapasov še nismo jedli. Sledila je pot do Plaze de Espana, znamenitega, noro fotogeničnega in slikovitega sevillskega trga. V bližini je tudi park Marie Luise, ki ga je vredno obiskati.

3.dan: Zahara – Olvera

Po prevzemu avta ne letališču nas je čakala ne predolga vožnja proti najjužnejšemu delu Španije – proti malim podeželskim andaluzijskim vasicam, imenovanim pueblos blancos. Prva vasica, ki smo jo obiskali je bila za nas zagotovo najlepša: Zahara de la Sierra. Sedaj bi vrstni red raziskovanja tu zagotovo obrnili. Raje bi najprej obiskali Olvero ter kasneje Zaharo in v njej bi si tudi poiskali prenočišče. Kljub temu pa smo uživali in imeli dovolj časa za raziskovanje. V obeh mestecih se je vredno povzpeti na grad nad njim in si ga tako ogledati še iz ptičje perspektive. Če imate dovolj časa tu lahko dodate tudi ogled vasice Grazalema. Mi smo jo izpustili.
Nočitev: Casa en Olvera con Garaje (68 eur)

4. dan: Olvera – Setenil de las Bodegas – Ronda

Iz Olvere smo se po zajtrku odpravili dalje, proti posebni vasici, oziroma mestecu Setenil de las Bodegas, ki je znamenit po svojih hišah pod skalami. Mestece ni veliko in za nas je bilo 2 uri popolnoma dovolj, da smo si ga počasi ogledali. In krenili dalje proti veliko bolj turistični Rondi. Takoj ob prihodu v Rondo smo odšli na zgodnje kosilo v taverno Tropicana, ki pa ni tapas bar, temveč gurmanska restavracija. Temu primerne so tudi cene, a je bilo izvrstno in res okusno. Takoj po kosilu smo se zapeljali do razgledne točke na znameniti most nad kanjonom, ki povezuje oba dela mesta. In potem je sledilo dolgo iskanje parkirišča v Rondi. Ne vem, če smo že v katerem mestu tako dolgo iskali parkirišče, skoraj znanstvena fantastika 😊. Turistov je bilo sredi dneva ogromno. Privoščili smo si sladoled in sprehod po ulicah, se odpravili na dve različni razgledni točki, ter na ogled najstarejše arene za bikoborbe. Ter na koncu odšli še k nunam po piškote. Nočitev smo imeli čisto v centru mesta, na izvrstni lokaciji. Po kratkem počitku smo zvečer odšli na ponovni sprehod in na tapase na osrednjo Plazo del Socorro. Do takrat je večina turistov že odšla iz mesta in vzdušje je zopet postalo veliko bolj pristno.
Nočitev: Apartamentos Gav (65 eur).

5.dan: Ronda – Juzcar – Gibraltar – Jerez

Jutranja Ronda je bila tiha in zaspana, popolno nasprotje včerajšnjemu dnevu. Odpravili smo se naprej proti modri vasici Juzcar in pot do nje so nam polepšale številne majhne bele hribovske vasice. Splača se ustaviti spotoma v kakšni, se v miru sprehoditi in si ogledati tudi njihova, prav tako bela, zelo posebna pokopališča. Sploh ne vemo imena vsem tem belim gorskim vasicam, a prav vsaka očara. Tudi Juzcar je bil nekaj posebnega, saj so ga za namen snemanja Smrkcev prebarvali v modro barvo. Pot smo nadaljevali proti mestu La Linea, ki se drži Gibraltarja in si tam ponovno privoščili gurmanske tapase v izvrstnem Bode Bar-u. V Gibraltarju smo se z gondolo samo povzpeli na pečino, kjer smo se v njihovem naravnem rezervatu družili z berberskimi makakami in uživali v razgledih. Že kar pozno je bilo, ko smo prispeli do mesta Jerez de la Frontera, v katerem smo imeli rezervirano zadnjo nočitev. A živahni center mesta se je zvečer šele prebudil. Odšli smo na še zadnje tapase v Taperio Meson del Asador. Izvrstne zaključek kulinaričnega potepanja.
Nočitev: Apartamento Jerez Bahia (60 eur).

6.dan: Jerez – Cadiz – Sevilla

Če imate čas se ta zadnji dan zapeljite še do Cadiza, a mi tega časa žal nismo imeli. Za konec pa še malo Seville in pot domov.

Tule pa je še nekaj fotk izvrstnih tapasov (ki smo jih sicer že objavili v prejšnjih prispevkih):

Bilo je kratko, a sladko, bi lahko rekli. Zagotovo vredno obiska in raziskovanja, tudi samo nekajdnevnega 😊