Naš izbor: Dolomiti in najlepše poti okoli Selle

Masiv Selle je središčni del Dolomitov in za mnoge tudi najlepši del le teh. Jaz se sicer za svoj najljubši kotiček Dolomitov težko odločim, ker mi je tudi okolica Cortine nenormalno lepa, a zagotovo se področje okoli Selle zlahka kosa z njo in zato se tudi sem vedno znova vračamo. In vedno odkrijemo kakšen nov razgled, pohodno pot ali še nepoznan kotiček.

Kadarkoli raziskujemo ta del Dolomitov, si nočitve poiščemo v mestecu Canazei ali Campitello. Iz mestece Canezei imamo tudi najhitrejši dostop do najlepših prelazov passo Sella in passo Pordoi, ki hkrati predstavljata izhodišče za številne poti. Seveda je okrog Selle še veliko drugih gorskih mestec, kot so Corvara, Colfosco, Arabba itd. Nenazadnje lahko kot izhodišče vzamemo tudi sosednjo dolino Val Gardene in mesteca Selva, Santa Christina ali Ortisei. A nama je ljubši Canazei, ki je za pikico manj turističen kot bližnja mondena Val Gardena. Nočitve si lahko poiščete v lokalnih penzionih, dražjih mondenih hotelih ali v cenovno ugodnih kampih, ki jih v okolici ne manjka. Sama sva letos prenočevala v lokalnem penzionu v Canazeiu in za nočitev za dve osebi z zajtrkom dala med 80 in 90 eur na noč. Obisk Dolomitov v prvih dveh ali treh tednih v avgustu odsvetujeva, ker se takrat Italijanom začne ferragosto in število domačih obiskovalcev v teh koncih se skoraj podvoji. Še vedno se sicer lahko najdejo osamljene poti, a nekako nama gužva ne ustreza najbolj in se obisku Dolomitov v avgustu izogibava.

Masiv Selle leži severno od ledeniške Marmolade in vzhodno od Sassolunga in jo obkrožajo štirje čudoviti prelazi: passo Sella, passo Pordoi, passo Gardena in passo Campolongo. Od vseh štirih prelazov je edino Campolongo čisto povprečen. Beri, takšen, da ti razgledi na okolico ne vzamejo sape od lepot okoli tebe. Ostali trije prelazi pa že sami po sebi ponujajo razglede, ki jih ne pozabiš zlahka. Pot okoli Selle je za mene ena izmed najlepših panoramskih poti na svetu.

V temle članku bi vam rada predstavila najlepše kotičke masiva Selle in njene okolice. Seveda, samo del njih, ker jih v resnici obstaja ogromno. Od lahkih sprehajalnih poti primernih tudi za raziskovanje z majhnimi otroci (kot smo jih raziskovali sami pred mnogimi leti z dvema majhnima nadobudnežema), do težjih pohodnih poti in čudovite, kar malo zahtevne ferate, ki sva jo preplezala s Petrom, še pred otroci. Ni da ni, za vse se lahko najde nekaj.

Najlepši kotički okoli Selle:

1. Panoramska vožnja čez štiri prelaze okoli masiva Selle in najlepši sončni vzhodi in zahodi

Včasih ni možno, izvedljivo ali nam preprosto ni do hoje in verjemite, že vožnja čez najlepše prelaze Dolomitov je vrhunska. Spomnim se, pred dvema ali tremi leti, ko sva s Petrom raziskovala okolico Cortine, sem se drugi dan zaradi mrzlega vetra močno prehladila. Naslednji dan daljša hoja za mene ni bila izvedljiva. Kaj sedaj? In sva odšla »samo« na road trip okoli Selle. Na vsakem prelazu sva se ustavila, malo sprehodila in dan je bil popoln.

Na katerem prelazu so najlepši sončni vzhodi in zahodi?

Sonce zahaja poleti točno za Sassolungom, zato je le ta najlepše osvetljen zjutraj. Jutranji pogled na Sassolungo je za mene eden najlepših v Dolomitih in sončne vzhode najraje pričakam na passo Sella. Zgodaj zjutraj, ko še ni nikogar. Povzpnem se na hribček in uživam v tišini in najlepši svetlobi okoli fotogeničnega in meni tako ljubega Sassolunga.

Če moram izbrati en in edini najljubši prelaz v Dolomitih, je to passo Sella. Ker tudi sončni zahod tu je fantastičen. S tem da tokrat ni osvetljen Sassolungo, temveč masiv Selle in Marmolada, jugovzhodno od nje.

Poleg Selle pa je najlepše pričakati sončni zahod na passo Gardena. Povzpnite se na enega izmed razglednih hribčkov desno ali levo od prelaza in uživajte v barvah in tišini.

Tudi passo Pordoi je super mesto za opazovanje sončega vzhoda, saj čudovito osvetli v daljavi viden Sassolungo.

2. Belvedere

Če se nahajate v okolici Selle, se na Belvedere preprosto morate povzpeti. Zagotovo najlepši razgled na Sello, Sassolungo in Marmolado hkrati. Idealno tudi za izlet z otroci. Midva se letos za Belvedere nisva odločila, sva pa ga obiskala že večkrat, tudi skupaj z Lanom in Iris. Do vrha sicer vozi tudi sedežnica, a najlažje se je zapeljati do planine Pecol, se od tam povzpeti cca 450 višinske razlike in nadaljevati pot do Rif. Belvedere in dalje vse do Rifugio Viel del Pan, z Marmolado na dlani in čudovitimi razgledi vsenaokrog. Ko smo enkrat na Belvederu (peš iz Pecola ali s sedežnico), pa je od Rif. Belvedere do Rif. Viel del Pan cca 3km v eno smer.

3. Col Rodella in Rifugio Sasso Piatto

Vrh Col Rodelle je še ena čudovita razgledna točka, lahko dostopna iz prelaza Sella. Col Rodello lahko kombinirate s pohodno potjo okoli južnega dela Sassolunga, vse do Rif. S. Pertini in dalje do Rif. Sasso Piatto. Pot je enostavna in nezahtevna, a vseeno malo daljša, približno 2 uri v eno smer.

4. Sass Pordoi in Piz Boe

Piz Boe je najvišji vrh masiva Selle in midva sva se nanj povzpela že pred leti. Tokrat sva ga imela sicer sprva ponovno v mislih, a sva se na koncu odločila drugače. Sass Pordoi pa je nekakšna razgledna ploščad, ki ponuja enega najlepših razgledov v Dolomitih. Do nje se lahko pripeljemo z gondolo, ki vozi iz passo Pordoia, ali pa peš tako, da premagamo cca 700 višinske razlike. Od Sass Pordoia je do vrha Piz Boa še 1,5h hoje, ki sicer ni izpostavljena in plezalna, a zahteva izkušen korak in primerno obutev ter opremo.  Ne precenjujte svojih zmožnosti in se podajte samo na poti, ki so primerne vaši trenutni telesni zmogljivosti, izkušnjam, opremi in seveda vremenu. Iz Sass Pordoia, kot tudi iz Piz Boa je neverjeten razgled, pa ne samo na okoliške gore, temveč tudi na skoraj nezemeljsko pokrajino masiva Selle.



5. Čudovita izpostavljena ferata Brigita Alpina Tridentina

Če se pozorno voziš okoli Selle, slej ko prej tam nekje med Colfoscom in passo Gardena, v masivu Selle, opaziš izpostavljeni viseči most, ki povezuje en del masiva Selle, z drugim delom. Preko tega scenskega mostu vodi ferata Tridentina, vse do jezera Pisciadu in Rif. Cavazza al Pisciadu. Ferata Tridentina je ena izmed najlepših in tudi najbolj poznanih ferat v Dolomitih. Izhodišče ferate je passo Gardena ali Colfosco, sama ferata je na nekaterih delih precej izpostavljena in nas tik pred koncem popelje čez viseči most. Midva imava na ferato sladko kisle spomine. Sladke zato, ker je bilo res noro lepo, kisle pa po drugi strani zaradi skupine Čehov, ki sva jo ujela na poti navzgor in je zaradi svoje nepripravljenosti po mojem mnenju resno ogrožala sebe, pa tudi vse nas, ki smo v skalah čakali, da se lahko premaknemo dalje. Zato še enkrat polagam vsem (tudi sebi) na srce: hodimo v gore pripravljeni in hodimo samo na vrhove ali poti, ki ustrezajo naši trenutni zmogljivosti, opremi in vremenskim razmeram. Pot čez ferato Tridentina do vrha in nazaj je seveda krožna in do jezera Pisciadu in sosednje koče se lahko povzpnemo tudi po neplezalnem odseku. Po delu, kjer se običajno iz ferate spustimo nazaj do izhodišča. Predlagam, da se na ferato ne odpravite v top turistični sezoni med vikendom, raje med tednom, ko je obiskovalcev manj, malo pred ali po sezoni (in seveda preverite razmere v gorah).

6. Prečenje Selle

No, to pa je pot, ki naju s Petrom upam, da še čaka. Potrebuje malo logističnega usklajevanja (ali telefonsko številko taksija), saj se pot začne na passo Gardena, zaključi pa na passo Pordoi. Pot traja približno 6 ur, 8km in cca 900 višinskih metrov. Sama pot ni plezalna, zahteva pa izkušnje v gorah in nekaj fizične pripravljenosti.

7. Catinaccio Rosengarten

Skupina Catinaccio se nahaja v neposredni bližini Selle, zato jo mi vedno raziskujemo z enakim izhodiščem v Canazeiu. Vrhovi Catinaccia so eni izmed najbolj fotogeničnih v Dolomitih. Izhodišče za raziskovanje le teh je vasica Pera di Fassa ali vasica Vigo di Fassa. Možnosti za raziskovanje tega dela je več in jih lahko prilagodite svojim željam in fizični pripravljenosti. Iz Pera (ali Vigo di Fassa) se lahko povzpnete ali s sedežnico pripeljete do razgledne Ciampedie. Že tu je čudovito, je pa tudi kar precej oblegano. Predlagam, da se odpravite dalje, najprej do (sicer še vedno oblegane) Rif. Gardeccia in do neverjetne scenske lokacije Rif. Vajolet. Pot do sem je primerna za otroke, mi smo Rif. Vajolet z otrokoma obiskali vsaj dvakrat. Od razgledne Ciampedie (do katere se lahko pripeljemo s sedeženico) do Rif. Vajolet je malo manj kot 2 uri počasne hoje v eno smer.

A tisto kar je najlepše pride še malo kasneje. Iz Rif. Vajolet vodi alpinistična (a ne plezalna) strma pot do Rif. Re Alberto in dalje do Rif. Passo Santner, na katero sva se s Petrom odpravila tokrat. Pot nas vodi v sam center gorovja Catinaccio, na koncu pa smo poplačani z najlepših razgledom na ikonične Torri del Vajolet. Res prelepo.
Midva sva se s sedežnico zapeljala do Ciampedie in Passo Santner dosegla v 2,5h, a sva hodila precej hitro. Bolj realno je 3h+ in seveda malo manj še za povratek. 7 km in cca 900 višinske razlike v eno smer, poplačano s čudovito fotogenično sceno Torri del Vajolet.

8. Forcella Sassolungo

Po čudovit razgled (bolje popoldanski, če vreme dopušča) pa se lahko povzpnete iz passo Sella do Forcele Sassolungo in Rif. T. Demetz. Višinske razlike je 500m, kar ustreza dobri uri strme hoje, lahko pa se do koče zapeljete tudi s sedežnico. Zagotovo čudovita izbira za opazovanje sončnega zahoda nad Sello in Marmolado.

9. Seceda in Pieralongia, Odle

Skupina Odle je del Val Gardene, a zopet precej blizu Selle in jo zato lahko raziskujemo z istim izhodiščem. Najlepši pogled na ikonični Odle je iz vrha Secede. Tu imate zopet ogromno možnosti, ki jih lahko prilagodite svojim željam in zmožnostim. Najvišji vrh skupine Odle je Sass Rigais, ki pa je primeren samo za izkušene gornike. A že sam sprehod po planoti pod gorovjem Odle je prava paša za oči in balzam za srce. No, vsaj za mene. Ponovno eden najlepših razgledov v Dolomitih. Do Rif. Seceda se lahko zapeljete z gondolo iz Ortiseia. To je zagotovo najlažja varianta. Prav tako se lahko zapeljete z gondolo do področja Col Raiser in se od tam odpravite na približno 2,5 uri dolg krožni pohod do razgledne točke Secede in mimo fotogeničnih skal Pieralongia nazaj. Pot je nezahtevna in primerna tudi za otroke. Seveda pa se do vrha Secede lahko odpravite tudi iz doline iz Plan da Tieja nad St. Christino. Tu vas čaka približno 1000 višinskih metrov in dodatna uro in pol v eno smer.

A pozor, tudi če se odločite za manj zahtevno pot in jo kombinirate s sedežnico ali gondolo, ne pozabite, da je to še vedno visokogorje. Nemalokrat sva v Dolomitih opazovala hitro poslabšanje vremena, dobesedno iz šajbe (čiste jasnine) v gorsko nevihto. Zato se je potrebno vedno dobro pripraviti, spremljati vreme, prilagoditi raziskovanje le temu, se odpraviti na pot v primerni obutvi (zlizane superge v visokogorju niso primerna obutev) in oblačilih (vedno kapa, vetrovka) in seveda samo v skladu z osebnimi zmožnostmi. Vse prevečkrat le te precenjujemo in s tem nevede ogrožamo sebe ter včasih tudi ljudi okoli nas.

Dolomiti so eden izmed najlepših kotičkov sveta. Raziskujmo jih pogosto in varno.