Naš azijski odklop: Tajska, Singapur in kanček Malezije

Teden dni je, odkar smo se vrnili iz Azije, pa priznam, da se še nismo čisto navadili. Zdi se mi, da se svet okrog mene vrti čisto preveč hitro, jaz pa sem še vedno na zelo počasnih frekvencah in ne dojemam te hitrosti.

Življenje v zahodnem svetu je v primerjavi z življenjem v Aziji čisti luksuz, a ima tudi svoje slabše plati. Mogoče se staram, a nekako mi hitrost vse manj ustreza. Hitrost delovanja, pa tudi potovanja. Počasi, počasi – tako bi, to me vleče, ni pa vedno možno in izvedljivo. Zato je bilo tudi naše zadnje, sicer krajše potovanje, načrtovano in izvedeno bolj v slogu počasi, počasi. In noro nam je pasalo 🙂 .

Uživali smo, počivali, tudi raziskovali, fotografirali, brali, igrali tarok, se smejali, tudi kdaj skregali, noro dobro jedli in se razvajali z masažami. In takoj bi še enkrat ponovili.

Ne glede na kar nekaj prepotovanih držav in kilometrov, smo sedaj prvič obiskali Tajsko, Singapur in Malezijo. Prva stvar, ki mi pade na misel je, da je bilo vse tako enostavno. To so res destinacije, ki so super za popotniške začetke, nam pa prav tako ustrezajo, saj se po kakšni bolj zahtevni poti paše samo malo spočiti in razvajati.

Osrednji del potovanja je bil tajski otoček Koh Lipe in arhipelag otočkov, ki ga obdaja. Otočku Koh Lipe pravijo tudi tajski Maldivi, predvsem zaradi belega peska in turkizne barve morja. Lušten, simpatičen in zelo lep je. Snorkljanje in podvodni svet sta fantastična, hrana tudi, voda topla in čista….edino kar me je zmotilo (in me v Aziji velikokrat moti) je dejstvo, da domačini pač ne cenijo lepote narave, ki jih obdaja. Tržna niša, to že … da pa bi malo bolje delali s smetmi, to pa je že znanstvena fantastika. Ampak tako pač je v Aziji.

Ne glede na to, pa je Koh Lipe noro lep in ga močno priporočamo. Na srečo smo ga obiskali v predsezoni, ko še ni bilo preveč turistov, ki jih Tajska vedno privablja.

Pred tajskimi otočki smo obiskali Singapur, ki nas je prijetno presenetil in malezijski Langkawi, ki nas je (pričakovano) pustil ravnodušne. Pač vmesna postojanka na poti do končnega cilja.

Po tednu dni testiranja, ali je smisel življenja res ležanje na plaži 🙂 , smo se odpravili še malo severneje. Obiskali smo nekdanjo tajsko prestolnico Ayutthayo, ki nas je čisto navdušila. S kolesi smo se vozili med starodavnimi templji, raziskovali in res uživali.

In za konec še Bangkok. Kaotična tajska prestolnica, a nekako smo se v kaos vklopili in v njem res uživali. Do obiska Velike palače, od koder smo (po plačilu noro drage vstopnine 50 eur za družino) zelo hitro pobegnili. Zaradi velike gužve večinoma kitajskih obiskovalcev ter množice selfi stikov, ki so vsak trenutek opletali okrog naših glav. To pač ni za nas. Rešitev: najprej ena poceni masaža, potem še bolj poceni pad thai in potem obisk mirnega in veliko manj obiskanega templja sredi Bangkoka.

Prvi zaključek: ne morem reči, da je to potovanje postreglo z nekimi hudimi potovalnimi presežki, a hkrati je bilo tako enostavno in lepo, da bi pot z veseljem še velikokrat ponovili. Super za odklop in malo čiste uživancije in razvajanja. V prihodnosti se bomo izogibali najbolj znanim “must see” kotičkom in raje raziskovali še več bolj pristnega ozadja. Zagotovo pa se na Tajsko in v Singapur še vrnemo.

Več bolj konkretnih informacij in nasvetov sledi v prihajajočih člankih, tokrat pa edino še nekaj fotografij, ki vam bodo pričarale vzdušje tokratnega potepanja.

DCIM101GOPROGOPR1443.JPG