Mrežce in Lipanski vrh

Poletje je najboljši čas za obisk visokogorja. Seveda, po pameti, nikoli brez primerne opreme (adidaske niso primerna oprema za visokogorje!) v skladu z osebno telesno pripravljenostjo in ugodno vremensko napovedjo. To pišem zato, ker se v zadnjem času v gorah dogaja vse več nesreč, ki so posledica nepripravljenosti, neprimerne opreme in neupoštevanja vremenskih razmer.

A če vse to upoštevamo, potem so trenutki v gorah lahko čudoviti.

S Petrom sva se čez vikend podala v visokogorje nad Pokljuko, ki ponuja precej lahko dostopnih vrhov s čudovitimi razgledi na Julijske Alpe. V gorah ponavadi velja pravilo: prej ko prideš, lepše je in večja verjetnost je, da boš v lepotah in razgledih užival v tišini in samoti.

Tokrat sva naredila krožno pot. Iz Pokljuke sva se podala najprej do Blejske koče na planini Lipanca (slaba ura hoje), se od tam povzpela na Mrežce (dodatnih 45 minut, odvisno od hitrosti hoje) in nadaljevala po grebenu do Lipanskega vrha. Mrežce in Lipanski vrh sta čisto blizu eden drugemu (cca 30 minut hoje), ločijo ju edino Lipanska vrata, škrbina, preko katere so speljane jeklenice. Če niste vrtoglavi in ste primerno obuti, ne bi smeli imeti težav. Od Lipanskega vrha lahko nadaljujete pot proti Brdom in Debeli peči, ali pa se vrnete na planino Lipanca (45 minut). In od tam nazaj do parkirišča na Pokljuki.

Kaj naj rečem, najboljši zajtrk s pogledom na Triglav in ostale Julijce. Naslednji vikend ponoviva. In poiščeva nov kotiček za razgledni zajtrk v gorah 🙂