Kjer puščava sreča ocean – Namib Naukluft NP

Prvi cilj našega tritedenskega potepanja po Afriki je bil nacionalni park Namib – Naukluft, ki je največje zavarovano območje v Namibiji in osmo največje na svetu. Gre za ekološko varstveno območje najstarejše puščave na svetu – puščave Namib, ki se na zahodnem delu edinstveno dotika Atlantskega oceana. Kjer puščava sreča ocean. Kako nor smisel za lepoto ima narava 🙂 .

Del nacionalnega parka je tudi solna in glinasta kotanja Sossusvlei, obkrožena s čudovitimi rdečimi sipinami in noro odbita, surrealistična pokrajina Deadvlei, ki je popotniška želja vsakega ljubitelja narave in fotografije.

Ker je pot iz Windhoeka do nacionalnega parka Namib – Naukluft dolga, smo jo presekali s spanjem v Namibgrens in ni nam žal, saj je bilo okolje kampa prelepo, eno lepših na naši celotni poti. Po čudoviti prvi noči spanja pod afriškimi zvezdami, smo se odpravili v smeri najstarejše puščave na svetu.

Na poti smo se ustavili še v kraju Solitaire in uživali v znanih in res okusnih jabolčnih pitah.

Ker smo v nacionalni park prispeli sredi dneva, smo se najprej odpravili do Sesriemskega kanjona, ki je bil kar lepo presenečenje in prijetna ohladitev.

In potem Sossusvlei, prelepa glinasta kotanja približno eliptične oblike, ki jo obkrožajo edinstvene oranžno – rdeče sipine. Ena izmed najbolj znanih in tudi najbolj fotografiranih je Dune 45, a ker nam bolj ustreza samota, kot turistična obleganost, smo se odpravili dalje in sami uživali v rdečih sipinah najstarejše puščave na svetu. No, na srečo ne čisto sami, saj nam je družbo delal prelep orix. Prvo srečanje z divjimi živalmi je vedno nekaj posebnega 🙂 .

Vrhunec raziskovanja Namib Naukluft nacionalnega parka pa je Deadvlei.

Deadvlei je kotanja z belo glino na koncu Sossusvlei nacionalnega parka, ki jo obkrožajo najvišje sipine na svetu, imenovane Big Daddy. Najboljši čas obiska sipin Big Daddy in Deadvlei kotanje je zelo zgodaj zjutraj. Da je to izvedljivo, je nujno spanje v kampu znotraj nacionalnega parka (NWR Sesriem camping site). Zadrževanje v parku ponoči ni dovoljeno in ure so strogo določene. A vrata kampa se odprejo eno uro pred sončnim vzhodom (5.45h) in takrat je priporočljivo biti na rampi, saj je do izhodišča za obisk Deadvlei-ja še 60 km vožnje. Zadnja dobra dva kilometra je globok pesek, prevozen samo s 4x4WD. Kljub štirikolesnemu pogonu, marsikdo – nevajen vožnje po njem, obtiči v pesku. Seveda vam v tem primeru (proti doplačilu) pomagajo uslužbenci NWR-ja, a tisto prvo, najlepšo jutranjo svetlobo in tišino nadrealistične kotanje z najbolj fotogeničnimi drevesi na svetu – v tem primeru zamudite. Mi smo pot zvozili, a če ste manj avanturistične narave in če si resnično ne želite zamuditi Deadvlei-ja v prvem soncu – se lahko odločite za organiziran prevoz na zadnjih dveh kilometrih.

Ob 6.45h (po eni uri vožnje) smo tako začeli svojo še približno pol urno peš pot proti Deadvlei-ju in ga ujeli še v senci. V tišini, brez gneče turistov smo pričakali čudovito svetlobo surrealistične pokrajine, ki smo jo tako dolgo želeli videti in doživeti v živo. Tu se vam resnično splača vstati zelo zgodaj, saj so množice turistov začeli prihajati okoli 9-10h, ko smo se mi že vračali nazaj.

Na poti nazaj smo se povzpeli še na del sipine Big Daddy, a sedaj bi vrstni red obrnili. Največji peskovnik za majhne in velike otroke 🙂 in čudovita uvertura v afriško dogodivščino.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA