Južna Amerika prvič: Brazilija, Argentina in Paragvaj

Tri tedne je, odkar smo se vrnili iz našega prvega potovanja po Južni Ameriki. Ne morem verjeti, da je šele tri tedne, nam se zdi cela večnost in svetlobna leta daleč. Namenoma sem počakala s pisanjem in podoživljanjem potovanja nekaj časa. Delno zato, ker je bil kaos, v katerega smo se vrnili prevelik, svet pa čisto drugačen. No, ampak saj to je očitno vsem, kajne 😊 . V veliki meri pa tudi zato ker je bilo vse, kar smo pravzaprav res ne dolgo nazaj doživeli v Južni Ameriki, v popolnem nasprotju s kaosom, v katerega smo se vrnili. Nisem želela in tudi ta trenutek ne želim, da bi bili spomini na to potovanje zabrisani ali podoživeti s tem, kar se na žalost dogaja po svetu sedaj.

A začnimo na začetku naše zadnje dogodivščine.

In začetek je bil nakup letalskih kart za…..Vietnam. Ja, naš prvotni plan je bil, da se na valentinovo odpravimo na 23 dnevno raziskovanje severnega Vietnama in Kambodže. Karte so bile kupljene, notranji leti prav tako, nekaj rezervacij nočitev je bilo narejenih in vsi smo se veselili tržnic, dobre hrane in azijskega vzdušja.
No, pa stvari niso šle po planu. Že nekje januarja, ko se je kar resno širil virus po Kitajski, sva se s Petrom spogledovala in situacija nama pač ni bila všeč, niti malo. Predvsem zato, ker, če že gremo na potovanje, potem želimo na potovanju uživati in se ne vsak trenutek obremenjevati s tem ali smo si že stotič v enem dnevu umili roke, ali je ta ali tista druga hrana na lokalni tržnici varna, nismo se želeli obremenjevati z neko »varnostno razdaljo« vsak trenutek, sploh pa bi bilo to zelo težko, glede na količino prebivalcev teh dežel in tudi glede na število turistov, ki po njih potujemo. In zato sva se proti koncu januarja odločila, da na to potovanje ne gremo. Torej, Azija odpade, žal.

Kaj sedaj? Kaj narediti s kartami in vsemi stroški? Pa z že odobrenim dopustom in še kaj, sva se spraševala.

Letalske karte do Vietnama sva kupila pri Qatarju, direktno na njihovi strani. Nismo bili upravičeni do povračila kart, pa smo vseeno poizkusili. Najprej sva jim s Petrom zelo prijazno in z obrazložitvijo razlogov pisala kar direktno na Fb, kjer sva dobila jasen odgovor: do povračila denarja niste upravičeni. A še nisva čisto obupala in tako sva jim zelo prijazno pisala še enkrat, tokrat v uradno pisarno v Zagrebu. In na veliko srečo so nam tam prisluhnili in uredili večinski del povračila kart (približno ¾). Jupi. Tega jim ni bilo potrebno storiti in za to gesto smo jim neizmerno hvaležni. Tudi rezervacije nočitev smo stornirali brez stroškov, nekaj denarja pa smo izgubili s (sicer zelo poceni) kartami dveh notranjih letov.

Kaj pa zdaj? Nekam gremo, o tem sva bila odločena oba, a kam? Jasno je bilo da ne v Azijo in da je najboljša izbira Srednja ali Južna Amerika.
Brez kart, brez plana, brez idej, pa samo 14 dni do začetka počitnic 😊 .
Kako dobiti 14 dni pred potovanjem poceni letalske karte?

No, pa je Petru uspelo že prvi dan, saj je našel povratne letalske karte v Sao Paulo za 500 eur, kar je bilo za tiste razmere zelo ugodno. Ampak….. A res, Brazlija? Ne no, pa ne Brazilija, sem si mislila. Nekako si sploh nisem predstavljala, kaj bi lahko tam počeli 3 tedne, pa tudi nikoli ni bila na nekem mojem seznamu željenih destinacij.
A prav veliko izbire nismo imeli, časa pa še manj. Pa naj bo Brazilija.

V nakup letalskih kart smo šli popolnoma brez plana. Nekako v smislu, skočili bomo v morje in splavali. Kar bo pa bo. Za nami je vseeno že kar nekaj popotniških izkušenj in zato naju ni skrbelo preveč, ali bomo logistično shendlali situacijo. Bomo že nekako.

In tako smo imeli kupljene letalske karte do Sao Paula in 14 dni do potovanja. Kaj pa zdaj?

Pa sva šla v mini načrtovanje. Že zelo hitro sem ugotovila, da je to čas pusta in če je čas pusta, je to čas pustnih karnevalov in če je čas pustnih karnevalov, je tu Rio in največji karneval na svetu! Spomnim se telefonskega klica Petru, ko sem dojela situacijo: »Peter, mi potujemo v Brazilijo v času pusta. V Riu je takrat karneval. Največji na svetu. A je to dobr al slabo? Kaj bomo?«
No, seveda je bilo to pravzaprav super, zahtevalo pa je nekaj priprave, saj brazilska mesta pač niso najbolj varna na svetu. A več o tem v kakšnem od naslednjih člankov.

Tu bi se še enkrat rada zahvalila Katarini in Roku, iz Lahkih nog naokrog, ki sta bila zelo odzivna in nam pomagala z marsikatero ažurno informacijo, saj sta nedolgo nazaj kar devet mesecev potovala po Južni Ameriki.

Zelo kmalu sem tudi ugotovila, da so povsem na dosegu roke tudi največji in baje najlepši slapovi na svetu: slapovi Iguazu in takoj sva šla v nakup letalskih kart za notranji let do tromeje Argentina/Brazilija/Paragvaj. Kljub temu, da sva notranje lete kupila samo cca 10 dni pred potjo, pa sva vseeno uspela dobiti zanje zelo ugodno ceno. V eno smer smo za 4 letalske karte skupaj tako dali 120 eur (30 eur na osebo), v drugo pa 240 eur (60 eur na osebo), kar je zelo poceni za razmere nakupa.

In tako se je počasi risal obris novega potovanja. Seveda smo želeli tudi nekaj dni plaže in odklopa, najraje na koncu ali na začetku in ga tudi dobili čisto na začetku, na čudoviti Ilha Grande.

In potem še eno najbolj pomembnih vprašanj za nas, oziroma predvsem za mene, Tino 😊 .
Kje so kakšne živali? V naravnem okolju, seveda. Najprej sva gledala brazilski Pantanal, a deževno obdobje ni idealno za njegov obisk. Na koncu pa smo se odločili za obisk precej nepoznanega in čisto neturističnega severnega dela Argentine, za nacionalni park Ibera. Čudovito in malo odbito ter popolno neturistično je bilo in res nam ni žal.

Potovanje v južno Ameriko je tako postreglo s številnimi presežki, ki jih sploh nismo pričakovali, še manj dlje časa načrtovali. A nekako so se stvari kar zložile in bilo je top. Tudi zato, ker je bilo nepričakovano in ker smo videli, da se tudi tako da potovati, včasih še boljše, saj si manj omejen z lastnimi dolgoročnimi načrti in pričakovanji ter bolj odprt za vse spremembe.

Katere so bile najlepše stvari našega potovanja:

1. Ilha Grande, ki nam je prvih nekaj dni ponudila tropski odklop.
2. Kultni Rio s svojim vzdušjem, razgledi, največjimi grafiti na svetu in norim pustnim karnevalom.
3. Slikovit Paraty.
4. Zagotovo najlepši na svetu: Iguazu falls in bližnje srečanje z ogromnim tukanom v naravnem okolju.
5. Največji jez na svetu Itaipu in zelo revni Paragvaj (kjer smo se ponovno zavedeli, kakšno srečo imamo, da živimo kot živimo, v naši čudoviti Sloveniji, tudi če sedaj par tednov v samoizolaciji).
6. Divjina in lepota ter številne živali nacionalnega parka Ibera na severu Argentine.
7. Tapiokine palačinke, sadje in noro dober acai v Braziliji, pa po drugi strani malo razočaranje nad argentinsko kulinariko. Argentinci res znajo dobro pripraviti stejk in krompir, to pa je tudi vse. Za vse zelenjavoljubce to ni najljubša situacija 😊 .

Smo imeli tudi kakšno negativno izkušnjo?

Pravzaprav smo, dve. Na srečo sta se obe končali dobro.

Prvo je bila izkušnja na pustni torek, ki je v Braziliji nacionalni praznik. No, tega pač nismo vedeli in smo si na ta dan kupili res poceni letalske karte proti slapovom Iguazu. Vse lepo in prav, saj smo karnevalsko vzdušje doživljali že več dni pred pustnim torkom in smo si narave že zelo želeli. A ta dan je bilo pred nami še nekaj ur vožnje do letališča. Kljub temu, da smo si vzeli kar precej časovne rezerve, pa smo doživeli tak kaos na cesti, da smo bili nekje vmes že 100% prepričani, da bomo let zamudili. Poleg tega so v tem delu Brazilije (med Paratyjem in Sao Paulom) vsi vozili, kot se je izrazil naš Lan: kot bi bili »zadeti« od vseh možnih substanc. No, saj po vsej verjetnosti jih je kar precej tudi bilo od vseh norih žurk prejšnjih dni. A nekako se je potem, v drugem delu poti vse odprlo, vožnja je stekla hitreje (na trenutke očitno tudi malo prehitro, saj smo iz tega dne prejeli nekaj kazni za malo prehitro vožnjo, ups) in uspeli smo ujeti letalo.

Druga slaba izkušnja pa je bila malo bolj resna, saj so nam v Puerto Iguazu (na argentinski strani slapov Iguazu) ponoči razbili šipo najetega avtomobila. No, ne popolnoma razbili, samo počili. Pravzaprav niso poizkusili vlomiti v avto, tako ali tako v njem ni bilo nič, šlo je za preprost vandalizem. To smo ugotovili zgodaj zjutraj, tisti dan, ko je bilo pred nami kar 8 ur vožnje proti jugu, do nacionalnega parka Ibera. Kaj sedaj? Vedeli smo, da moramo poklicati policijo in dobiti policijski zapisnik, da bomo lahko uveljavljali zavarovanje. Avto je bil seveda vozen in z njim smo nadaljevali pot dalje, pred tem pa imeli res posebno izkušnjo z »učinkovitostjo« tamkajšnje policije. Kot bi bil v nekem slabem filmu, res. Kombinacija slabega filma v počasnem posnetku, črnega humorja iz Monty Pythona in risanke A je to. A spet, vse se je izšlo dobro. Policijski zapisnik smo dobili, sicer nekaj dni kasneje, ko smo se vrnili iz Ibere. Pač eno dopoldne je čisto prekratko, da bi se lahko napisal en navaden zapisnik. Plana potovanja nam ni bilo potrebno spreminjati in avto je bil kljub počeni šipi vozen. Težav v rentacar agenciji nismo imeli, oziroma smo imeli vso škodo pokrito iz zavarovanja. Konec dober, vse dobro 😊

Ja, Južna Amerika zagotovo zna biti tudi nevarna, zato so previdnostni ukrepi res pomembni. Po drugi strani pa nas je potovanje v skoraj vseh ozirih pozitivno presenetilo in nam dalo res presenetljivo veliko vau trenutkov, ki se jih bomo še dolgo spominjali.

Po prihodu domov smo se držali vseh priporočljivih ukrepov višjih inštanc, ki pa so se iz dneva v dan zaostrovale in spreminjale. Stanje na svetu ta trenutek, karantene in samoizolacije in vse kar neljubega paše zraven bo minilo. Vse vedno mine. In svet nas bo počakal. Potovanja bodo počakala. Znamenitosti bodo počakale. Hvaležni smo, da živimo v Sloveniji, ne glede na vse. In hvaležni za čudovito izkušnjo prvega (in zagotovo ne zadnjega) potovanja po Južni Ameriki.