Francoska Polinezija s Parizom: logistika potovanja in praktični potovalni nasveti

Ogromno vprašanj smo dobili, že tekom našega potovanja, pa tudi kasneje – o samem potovanju, logistiki in predvsem o stroških potovanja po Francoski Polineziji.

Francoska Polinezija se nahaja v južnem Tihem oceanu. Sestavlja jo več kot 100 otokov, ki se razprostirajo na površini veliki kot Zahodna Evropa. Največji in najbolj poseljen je otok Tahiti, ki leži v otoški skupini Družbenih otokov in na katerem leži tudi glavno mesto Papeete (vir: Wikipedia). Tahiti vedno predstavlja izhodišče za raziskovanje bolj oddaljenih otočkov in na njem se nahaja tudi edino mednarodno letališče v državi.

Ko pogledaš zemljevid sveta, težko najdeš še kakšen bolj oddaljen kotiček. Otočje sredi ničesar, dobesedno. Tako daleč res še nikoli nismo potovali, a pravzaprav je bila sama pot v resnici manj naporna, kot smo pričakovali. Malo nas je skrbela predvsem časovna razlika, saj je Francoska Polinezija 12 ur pred našim poletnim časom, torej sta to glede na ritem v Sloveniji popolnoma zamenjana dan in noč. Vse skupaj pa je prvi teden na drugem koncu sveta izgledalo tako, da smo hodili spat zelo zgodaj (18-19h) ter se hkrati zbujali zelo zgodaj (med 4 in 6h zjutraj). Ker se dan na otočkih začne nekje ob 6h zjutraj in traja do 18h zvečer, je bilo to pravzaprav čisto o.k. in res veliko lažje, kot smo sprva predvidevali. Tudi ob vrnitvi domov večjih težav nismo imeli.

Kdaj potovati na Francosko Polinezijo?

Najboljši meseci za potovanje na Francosko Polinezijo so med aprilom in novembrom, ko je tu sušno obdobje. Sušno obdobje ne pomeni, da takrat sploh ni dežja, a ga je veliko manj in deževna obdobja trajajo krajši čas. Hkrati pa je v deževni dobi (od novembra do vključno marca) dežja lahko res veliko in traja lahko tudi po teden ali dva skupaj. Seveda imamo lahko tudi v deževni dobi srečo in raziskujemo otočke večinoma v soncu, oziroma je lahko tudi v sušni dobi več dežja….a vseeno, mi vam svetujemo, da se izogibate potovanju tako daleč in v tako lepe kotičke v njihovi deževni dobi. Razen če imate res veliko časa in možnost biti tudi po teden ali dva na enem mestu. Prava lepota otokov namreč resnično pride do izraza v soncu in temu je res vredno prilagoditi plan potovanja.

Res pa je tudi, da so cene letalskih kart v najbolj obiskanih mesecih (od junija do avgusta) malo dražje, prav tako se malo zvišajo cene namestitev. Zato so prehodni meseci: april in maj ter september in oktober, lahko izvrstni za potovanje. Turistov in popotnikov je malo (že tako ali tako jih ni veliko), cene so malo nižje in vreme je večino časa precej lepo. Tudi po mnenju domačinov je najboljši mesec za potovanje maj.

Mi smo Francosko Polinezijo raziskovali 17 dni, od tega smo imeli 3 dni slabega vremena. Res pa je, da se je tudi na dan lepega vremena lahko na kakšnem delu otočka na hitro pooblačilo in za kratek čas je se je ulil dež. Ampak tako hitro kot je prišel, je tudi odšel in zopet je bilo vreme sončno. Vremenske napovedi, ki smo jih spremljali, večinoma niso držale (Accuweather, Yr …), zato vam jih za ta otočja čisto odsvetujem gledati. Domačini se na napovedi bolj malo zanašajo, če že, potem spremljajo napovedi na WindGuru.

Koliko časa potrebujemo za potovanje na Francosko Polinezijo?

Čim več 😊. A ker država vseeno ni najcenejša za potovanje, so po vsej verjetnosti finance tiste, ki nam določajo čas potovanja. Mi smo Francosko Polinezijo raziskovali 17 dni, 3 dni pa smo si vzeli za Pariz, ki sta si ga otroka srčno želela obiskati in ga predvsem kulinarično doživeti. In čeprav bi z veseljem ostali na otočkih še veliko dlje, pa je bilo tudi 17 dni v resničnem raju več kot vredno potovanja tako daleč. Tudi za kakšen dan manj bi bilo vredno, idealno pa si je seveda vzeti za takšno pot vsaj 3 tedne (ali več, če ti finance in čas to dopuščajo).

Katere otočke izbrati za raziskovanje?

Otočkov znotraj Francoske Polinezije je res veliko, mi smo si za naše prvo raziskovanje le teh izbrali 4 otoke, ki ležijo najbližje Tahitiju in so del Družbenih otokov (Society islands). To so: Huahine, Maupiti, Bora Bora in Mo’orea. Znotraj Francoske Polinezije poznamo tudi Markizino otočje ter še tri druge otoške skupine: Gambier, Tuamotu ter Tubuai. Seveda so tudi ti otočki več kot rajski, a hkrati je za njihovo raziskovanje potrebno imeti malo več časa in tudi malo več financ, saj je Tahiti pass (ki je osnova za potovanje med otoki) v primeru bolj oddaljenih otočkov še dražji.

A brez skrbi, tudi »najbližji« otočki iz skupine Society islands so prečudoviti in nekaj najlepšega, kar smo videli v našem življenju.

Letalske karte in postanek v Parizu

Edino mednarodno letališče na Francoski Polineziji je Faa’a International Airport v mestu Papeete na otoku Tahiti. Tja iz Evrope letijo Air France, Air Tahiti Nui in nizkocenovnik French Bee (vsi iz Pariza). Mi smo izbrali seveda najcenejšega: French Bee in za povratno karto Pariz – Papeete (s tehničnim postankov v San Franciscu) odšteli 1050/osebo.

V Pariz smo leteli z EasyJetom iz Benetk (46 EUR povratna karta/osebo). V Benetkah smo parkirali na bližnjem parkirišču Belt Park (87€ za 21 dni), od tam so nas s kombijem odpeljali na letališče. Z Belt Park-om imamo vedno dobre izkušnje in jih z veseljem priporočamo.

Ker sta otroka močno želela doživeti (kulinarični) Pariz, smo pot prilagodili tudi obisku Pariza. Na uradni strani Pariškega letališča Orly so nejasne in tudi nasprotujoče si informacije, samo letališče pa je tudi precej konfuzno, zato nekaj več besed o tem.

Iz letališča Orly do centra je več možnosti prevoza, večino pa jih je kar dragih. Najcenejši je tramvaj iz Terminala 4 do končne postaje Villejuif-Louis Aragon in nato metro št. 7 do centra. Za tramvaj in za metro so enake karte T+, ena je potrebna za tramvaj in še ena za metro. Cena ene karte je 1.90€, komplet 10ih Carnet pa stane 14,90€. Karte se kupijo na avtomatih, ki so na vsaki postaji.
Easyet pristane na Terminalu 2, za prevoz na Terminal 4 pa se uporabi letališki Orlyval, ki je v tem primeru brezplačen (vožnja z Orlyval do najbližje RER postaje Antony je sicer plačljiva). Tramvaj postaja je tik ob Terminalu 4, sledi se oznakam T7.

Za let iz Pariza do Tahitija pa smo izbrali French Bee, pri katerem osnovna povratna karta stane 1.050 EUR. Morebitne dodatne storitve kot je check-in prtljaga, hrana, izbor sedežev,…pa se drago doplačajo. Sploh cene hrane so izrazito precenjene in zato res priporočamo (sploh če želite privarčevati kakšen euro), da si hrano za let prinesete s seboj. Cene dodatnih storitev se po nakupu osnovne vozovnice ne spreminjajo.

French Bee ima tehnični postanek v San Franciscu. To pa ni običajen tehnični postanek, saj je potrebno letalo z vso ročno prtljago zapustiti, prevzeti check-in prtljago (če jo imate), iti čez mejo v ZDA (tu obvezno potrebujete ESTO!), oddati check-in prtljago, iti skozi varnostni pregled in se vrniti na isti sedež. To pomeni kaki dve uri čakanja v vrstah in preverjanje dokumentov in prtljage. Da potniki ne bi zašli so postavljene dodatne oznake French Bee. Formalen vstop v ZDA pa pomeni, da se na drugi let ne sme prenesti ne le pijače ampak tudi nobene hrane! Na terminalu sta dve ali tri mini (drage) restavracije, ki pa se zaprejo ob polnoči, in še neki snack bar, časa za posedanje pa ni veliko na razpolago. Let iz Pariza do San Francisca traja malo manj kot 11h, let iz San Francisca do Tahitija pa malo manj kot 8 ur. Prvi let smo prespali, drugega pa izkoristili za ogled filmov.
A vse to je potrebno vzeti v zakup, saj je definitivno vredno končne destinacije.

Na letalu FrenchBee so sedeži nekoliko ožji od običajnih, prostor za noge in nagib sedeža za spanje pa je odmerjen podobno kot pri drugih prevoznikih.

Premikanje med otoki: Air Tahiti Pass

Na večino Polinezijskih otokov je možno priti le z letalom in seveda z zasebnimi plovili. Izjema je Mo’orea, da katere vozi tudi trajekt iz Tahitija. Edini letalski prevoznik AirTahiti poleg posameznih letalskih kart ponuja tudi komplete, kar imenuje Air Tahiti Pass. Obstaja več različnih, vsak pa pokriva svoj komplet otokov. Kupec se sam odloči za komplet in na katere otoke znotraj paketa bo letel. Mi smo izbrali Bora Bora pass in zanj odšteli 400 eur/osebo (v glavni sezoni je še malo dražji). Link: https://www.airtahiti.com/multiisland-fares.

Obstaja pa kar nekaj pravil in omejitev: začetek in konec poti je na Tahitiju ali Moorei, na vsak otok se sme leteti le enkrat, že ob nakupu passa pa je potrebno izbrati posamezne lete. Zato si je že ob nakupu potrebno narediti natančen načrt v skladu z voznim redom, ki ga enkrat letno spremenijo. Pri tem pa je potrebno biti previden, saj je npr. na Maupitiju zelo kratka letalska steza, zato letala ne pristajajo ali vzletajo v dežju, pa tudi ponoči ne. Ker je dež pogost tudi v sušni dobi ni pametno načrtovati takšnega leta tik pred povratkom domov. Mi smo imeli slabo vreme in dež ravno na dan našega odhoda iz Maupitija in kar nekaj ur smo prebili na letališču in čakali, če bo dež prenehal pred nočjo, da bomo lahko poleteli dalje. Na srečo je. Lahko pa bi se končalo tudi drugače. Seveda v primeru odpovedanega leta zaradi vremena nisi upravičen do povračila stroškov, ki s tem nastanejo, zato je modro izbrati pravi vrstni red in si vzeti malo več časa, da ne zamudiš povratnega leta nazaj v Evropo.

Air Tahitiju je tudi potrebno vnaprej sporočiti nočitve, zato da le te v primeru zamude obvesti, oni pa potem prilagodijo prevoze, ki te počakajo ob pristanku.

Premikanje po otokih

Otočki so različno veliki in omogočajo različen način raziskovanja.

Na otoku Huahine smo si izposodili avto za en dan in za celodnevni najem odšteli 65 eur (Europcar v mestu Fare).
Na Maupitiju smo si 1x izposodili kolesa: cena 8 eur na osebo/dan. Javnega prevoza in rentacarja pa na otoku (na srečo) ni.
Na Bora Bori notranjosti otoka nismo raziskovali, smo pa si za pol dneva izposodili kajake za raziskovanje lagune: 50 eur za 2 kajaka (za 4 osebe).
Na Mo’orei smo imeji izposojen avto za 4 dni, saj je od vseh otočkov Mo’orea največja in res smo jo večkrat obvozili in dodobra raziskali. Cena 50/eur na dan (Europcar, prevzem na letališču). Prav tako smo raziskovali Cook’s bay s kajaki, vendar smo jih dobili zastonj pri namestitvi, ki smo jo imeli tik ob Cookovem zalivu.
Na Tahitiju smo za najem avta za en dan odšteli 70 eur.

Izleti po otokih

Vsak otoček je drugačen in s tem tudi naše raziskovanje le tega. Otočki so vulkanski in noro fotogenični, le te pa obkrožajo čudovite lagune in motuji (koralni otočki ob lagunah). Ker so lagune in njej podvodni svet nekaj najlepšega, kar lahko doživiš tu, vam močno svetujemo, da si na vsakem otočku vzamete celodnevni izlet z lokalnimi vodiči po lagunah in po njenih motujih. Izleti sicer res niso najcenejši, a so čudoviti in če že potujete tako daleč, vsekakor vredni obiska. V izlet je vključeno tudi izjemno okusno in vedno obilno kosilo z lokalno kulinariko. Turistov in popotnikov je v teh koncih pravzaprav res malo, zato to niso bile množice turistov vsi na enem mestu….ravno nasprotno. Čisto vsak izlet je bil tih, miren in res čudovit.

Na Huahineju smo odšli na celodnevni izlet po lagunah in motujih z lokalnim vodičem Vilijem (priporočamo zelo!) in bilo je top. Dve družini (mi in še ena) cel dan sami na resnično rajskih kotičkih. Snorkljanje, plavanje, ogled pridelave biserov, dovolj časa za počitek in uživanje. In seveda izvrstna kulinarika: prigrizki (kokos, banana, mangov sok, voda), obilno kosilo (ribe, zelenjava, poisson cru, riž, omake) ter sladica (pita iz papaje). Cena za 4 osebe: 260 eur

Na Maupitiju smo na raziskovanje odšli kar 3x (vedno z domačinom, pri katerem smo bili nastanjeni). Za celodnevni izlet po laguni, s plavanjem z mantami in skati, snorkljanjem in z noro okusnim in zopet obilnim lokalnim kosilom smo dali 150 eur za 4 osebe (tu so otroka, ki uradno nista več otroka, saj sta oba stara več kot 12 let – šteli kot »otroka« in temu prilagodili ceno).
Čez dva dni smo ponovno odšli na jutranje plavanje z mantami in zanj odšteli 20 eur/osebo.
Ker pa smo bili na Maupitiju tudi na soboto, ko na sosednjem motoju vedno pripravljajo kosilo na tradicionalen lokalen način, smo se seveda odločili tudi za to. Večina domačinov in popotnikov (ni nas bilo prav veliko) se nas je zbrala na otočku, kje so nam domačini pripravili tradicionalno podpeko. Bilo je noro dobro, od pečenih banan, pečenega sadeža kruhovca, do rib, mesa, zelenjave in lokalnih sladic. Na koncu so nam pokazali še njihove tradicionalne igre s kokosi ter nas učili plesati tradicionalne plese. Cena: 20/eur na osebo.

Na Bora Bori smo odšli na celodnevni izlet po laguni in koralnih otočkih okrog nje. Plavali smo z morskimi psi in skati, doživeli čudovito snorkljanje v res turkiznih vodah in imeli zopet izvrstno kosilo na motuju s čudovitim pogledom na vrhove in laguno Bora Bore. Ta izlet je bil najdražji od vseh, saj smo zanj odšteli 80 eur na osebo (otrok do 12.leta plača polovico cene).

Na Mo’orei pa smo odšli na poldnevni izlet v Lagoonarium. To je odprto, naravno območje okrog mini otočka v laguni Mo’oree, kjer je ogromno vseh vrst rib. Resnično imaš občutek, kot bi plaval v akvariju. Cena na osebo: 33 eur, otroci do 12 let: 25 eur.

Nočitve

Vse nočitve smo rezervirali vnaprej in pravzaprav si ne predstavljamo, da bi po Francoski Polineziji lahko potoval brez predhodnih rezervacij. Prav veliko turistične ponudbe na večini otočkov ni (razen tistih nekaj luksuznih rezortov) in resnično priporočamo rezervacije vnaprej, sploh če ste omejeni s časom.

Kje smo nočili in koliko smo plačali za nočitev za 4 osebe (oba otroka sta nad 12 let in s tem že »odrasla«):

  • Huahine: Fare Kahaia, cela hiša s kuhinjo, rezervirano preko Bookinga, 120 € na noč, lastnik nam je kasneje dal popust na rentacar in organiziral izlet po lagunah z Vilijem (priporočamo!)

  • Maupiti: polpenzion 175 €/za 4 osebe na noč http://www.pension-tautiarevillage.com Odlično in zelo priporočamo. Lastnica/domačinka je izvrstna kuharica in vsak dan smo komaj čakali njene večerje, ki so bile več kot okusne in obilne. Prav tako nam je organizirala vse tri izlete in vedno dala popust za otroka.

  • Bora Bora: okrogel, preprost, lesen bungalov s hladilnikom na čudoviti lokaciji plaže Matira, www.cheznonobora.com/, 150 € na noč. Z lastnikom/domačinom smo odšli tudi na izlet po laguni in bili zelo zadovoljni.

  • Moorea: hišica (zunaj idilična, znotraj pa kar »dotrajana«) ob čudovitem Cookovem zalivu s kuhinjo, 95 € na noč, www.aimeo-lodge.com.

  • Tahiti: preko Bookinga smo za 80 EUR/noč najeli opremljeno stanovanje “F2 centre Papeete”. Veliko in čisto stanovanje je v bloku blizu pristanišča z lastnim parkirnim mestom v garaži.

Hrana

Nam je hrana na potovanjih (pa tudi doma) res pomembna, zato smo se kar malo bali, kako bomo uskladili prehranjevanje na dragi Francoski Polineziji. Kljub sprva malo negotovim pričakovanjem pa lahko rečem, da je bilo to potovanje tudi kulinarično gledano izvrstno. Poizkusili smo ogromno lokalne kulinarike, kjer kraljuje tuna na vse možne načine. In to ne takšna tuna, kot jo dobimo pri nas, ali kot si jo predstavljamo iz različnih konzerv. Ampak sveža tuna (in ostale ribe), pripravljene na noro okusen način. Posebej značilen je za Francosko Polinezijo Poisson Cru – surova (čisto sveža) tuna marinirana v solati (tradicionalno z limeto in kokosovim mlekom ter zelenjavo), a zopet pripravljena na 100 različnih načinov. Vedno, ko smo odšli na celodnevni izlet, smo bili deležni res dobre in obilne lokalne hrane, obvezno z neko različico Poisson Cru-ja. Na Maupitiju smo imeli polpenzion (tako ima večina popotnikov tam) in zopet nam je domačinka pripravljala res dobre večerje. Zvezda jedi je bila zopet tuna, poleg nje pa vedno zelenjava, Poisson Cru (vedno drugačen), riž, lokalno sadje, sladice.

Drugače pa je hrana v bolj »fensi« restavracijah res draga in mi tja nismo zahajali (tudi 30 + eur na obrok). Včasih smo si kuhali sami (cene v trgovinah so malo dražje kot pri nas, a vseeno ne veliko dražje), sem pa tja smo odšli na fastfood (burger, pica), včasih pa tudi na kakšen lokalno okusen obrok v preprosto restavracijo (veliko le teh je bilo sedaj v predsezoni še zaprtih). Npr za 3 velike pice smo na Bora Bori odšteli 45 eur, za burger s pomfrijem pa dali cca 10 eur/obrok. Nekajkrat pa smo v restavraciji jedli res okusne lokalne/večinoma morske jedi za cca 15 eur/obrok.

Poleg pripravljene hrane pa je tu seveda lokalno sadje, brez katerega ni minil dan (še najmanj smo ga imeli na Bora Bori, ker nismo raziskovali notranjosti otoka). Najboljši ananasi na svetu, pa pasijonke, papaje, ličiji, banane, ni da ni….samo mango pa res ni bil dober, ali pa sedaj ni bila sezona zanj.

Francoski Polineziji se močno pozna tudi to, da je bila nekoč francoska kolonija. Tu namreč brez težav povsod dobiš pravi francoski kruh in ne neke sladke mešanice ala kruha (kot npr v Ameriki). Zato nekomu, ki ne potrebuje nujno 3 tople obroke dnevno res ni težava glede kombiniranja hrane. In čeprav doma skoraj nikoli ne jemo marmelad, pa smo tu prav uživali v pravem francoskem kruhu (oziroma kruhu na francoski način) z maslom in lokalnimi marmeladami (ananasova, papajina itd.)

Kljub temu, da Francoska Polinezija ni najcenejša, tudi kar se tiče prehrane ne, pa se vseeno da normalno potovati z nekim povprečnim budgetom. In če želite privarčevati na hrani, potem si preprosto rezervirajte nočitve tako, da si večinoma kuhate sami. Mi smo ubrali neko srednjo varianto, ker nam je tudi lokalna kulinarika pomemben del potovalne izkušnje.

Denar

Lokalna valuta je francoski polinezijski frank (CFP), menjalno razmerje je: 1000 CFP je 8,4 EUR.

V bolj turističnih predelih npr. Bora Bora in v mestu Papeete se večinoma lahko vedno plačuje s kartico. Na Maupitiju pa sprejemajo izključno samo gotovino in na otoku ni nobenega bankomata niti banke. Zatorej je najbolje kombinirati oboje, a hkrati pri sebi imeti dovolj gotovine, predvsem na otočkih Huahine in Maupiti.
Menjalnice: na mednarodnem letališču v mestu Papeete je menjalnica, ki je vedno odprta tri ure pred mednarodnim odhodom, torej načeloma vedno lahko zamenjate višek gotovine pred odhodom domov. Mi smo ob prihodu na Francosko Polinezijo tu zamenjali tudi eure v franke. Omejitev v menjalnici pa je 500 EUR na odraslo osebo na dan.
Bankomati: z Maestro kartico Sparkasse je bilo možno dvigniti denar samo na bankomatu Banque de Tahiti, na več bankomatih od Banque de Polynesie pa ne. V našem primeru je bil enkrat največji možni znesek dviga 30.000 (250€), drugič pa 20.000 XPF (167€).

Jezik in komunikacija

Uradni jezik je francoščina, a vsi domačini dobro govorijo tudi angleščino, zato sporazumevanje nikoli ni bila težava.
Se je bilo pa z domačini včasih potrebno dogovarjati po telefonu, pa tudi internet koristi. Ker je gostovanje s slovensko SIM drago priporočamo nakup lokalne SIM.
Na letališču Papeete na Tahitiju ima poslovalnico le operater Vini, ki prodaja le eno vrsto predplačniškega paketa Vini travel. Ta je veljaven 15 dni in za ceno 7.000 CFP (58 EUR) vključuje 2 giga podatkov in 30 minut lokalnih klicev. Po 15ih dneh je za doplačilo možno podaljšati veljavnost in dokupiti dodatno količino podatkov oz. klicev. Na internetu imajo v ponudbi tudi predplačniško SIM, ki omogoča le prenos podatkov (brez klicev), vendar jo v poslovalnici niso imeli.
Poleg Vini ima v Francoski Polineziji svoje mobilno omrežje tudi Vodafone, vendar teh poslovalnic nismo opazili.

Zdravstveno zavarovanje

Potovanje brez dobrega dodatnega zdravstvenega zavarovanja je milo rečeno neodgovorno. Stroški zdravljenja ali reševanja so lahko zelo visoki že v nerazvitem poceni svetu, v dragih deželah pa gredo v nebo. Zato smo mi sklenili celoletno družinsko zdravstveno zavarovanje Vzajemna (paket Multitrip Svet L) s kritjem do 200.000 EUR na osebo. Na srečo ga nismo potrebovali.

Okvirni stroški za 17 dnevno potovanje na Francosko Polinezijo za dve osebi:

  • Letalo Benetke – Pariz = 100 EUR
  • Letalo Pariz – Papeete = 2100 EUR
  • Tahiti pass = 800 EUR
  • Parkirišče Benetke = 80 EUR
  • Prevoz do Benetk in nazaj = 70 EUR
  • 11 x nočitev = cca 1000 EUR (lahko tudi mnogo več ali malo manj)
  • 5x nočitev/polpenzion Maupiti = 500 EUR
  • Najem avta 6 dni = 340 EUR
  • Bencin = 50 EUR
  • Izlet Huahine = 150 EUR
  • Izlet Maupiti (izlet po laguni + tradicionalno kosilo) = 150 EUR
  • Izlet Bora Bora = 160 EUR
  • Lagoonarium Mo’orea = 66 EUR
  • Rent koles 2x + kajakov 1x = 55 EUR
  • Hrana + priboljški (50 EUR/dan) = 850 EUR (lahko tudi več ali manj)

SKUPAJ stroški za 2 osebi: 6471 EUR (cca 3235/osebo).

To je okvirni izračun stroškov za potovanje za dve osebi. Definitivno bi se lahko še kar precej privarčevalo pri hrani in nekaj pri nočitvah/izletih. Z zgornjim budgetom mi nismo imeli občutka, da bi se čemu odrekali, oziroma smo si kar precej privoščili, zato ga je definitivno možno še zmanjšati. Sploh če si prehranjevanje organizirate tako, da si res večinoma sami pripravljate hrano (razen izletov in polpenziona na Maupitiju).

Francoska Polinezija res ni najcenejša destinacija, predvsem na račun njene oddaljenosti in s tem dragih letalskih kart do tja. Ko pa tam že smo, pa se da normalno potovati z nekim povprečnim budgetom.

Upam, da vam bo naša logistika pomagala in se boste lažje odločili za raziskovanje teh resnično rajskih otočkov.

Več o vsakem posameznem otoku pa v prihajajočih člankih.